O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da smo tudi Slovenci imeli svoja brata pionirja letalstva? Brata Edvard in Pepi Rusjan sta po vzoru bratov Wright delovala na področju razvoja letalstva na slovenskem. Pomen njunega dela na področju letalstva za nadaljnji razvoj le tega je neizmeren. Brata, ki sta delovala kot načrtovalca, konstruktorja in pilota hkrati sta svoj prvi pravi polet opravila že leta 1909, in sicer z znamenitim letalom EDA1. Letalo je na višini 2 m preletelo razdaljo 60 m. Kasneje sta brata Rusjan svojo konstruktorsko pot nadaljevala v Zagrebu in še v nekaterih drugih mestih vse do smrtne letalske nesreče Edvarda, po kateri se je iz letalske znanosti počasi umaknil tudi njegov brat Pepi. Edvard Rusjan velja za prvega slovenskega letalca!

    Albin Belar



    Seizmolog, naravoslovec, naravovarstvenik, izumitelj žepnih radijskih sprejemnikov in začetnik radijskih oddaj na slovenskem.



    Albin Belar se je rodil v Ljubljani, 21.februarja 1864. Bil je sin skladatelja Leopolda Belarja. Po končani Ljudski šoli je v Ljubljani obiskoval Realko. Tam je l.1883 maturiral, nato je študiral na Visoki tehniški šoli na Dunaju in v Gradcu ter na univerzi na Dunaju, kjer je postal profesor za kemijo in naravoslovje.

    Med študijem je poslušal predavanja iz seizmologije ter po študiju odšel na daljše študijsko potovanje po Italiji, Franciji in Nemčiji, kjer je spoznal pomembne naravoslovce tistga časa. Leta 1890 je doktoriral. Kmalu je bil imenovan za asistenta za kemijo in naravoslovje na mornarski akademiji na Reki. Tam se je ukvarjal s kemijsko tehnologijo in z drugimi znanostmi. Iz ocene njegovega dela, ki jo je izdalo poveljstvo akademije je razvidno, da je bil Belar odličen in vsestranski samostojni znanstvenik.

    Leta 1896, po močnem ljubljanskem potresu, se je vrnil v Ljubljano in začel poučevati kemijo in naravoslovje na ljubljanski realki. Bil je tudi sodni izvedenec za kemijo in kustos zbirke kemijskih učil. V takrat najbolj znanih znanstvenih revijah je objavljal razprave s področja kemije, mineralogije, geomorfologije, z največjo vnemo pa se je posvečal seizmologiji.

    1897. leta je ustanovil prvo potresno postajo na slovenskem in v tedanji habsburški monarhiji nasploh ter s tem postavil temelje seizmologije v tedanji državi, Ljubljano pa dvignil na raven pomembnega središča evropske seizmološke znanosti. V naslednjih letih je potresno postajo izpopolnil z doma narejenimi potresomeri, pravil jim je "tremomeri". V začetku 20. stoletja so bili njegovi potresomeri najboljši na svetu.

    O potresnih meritvah je pisal v mednarodno strokovno časopisje, v letih 1901-1910 pa je sam izdajal mesečnih "die erdebenwarte" s prilogo "neueste erdebenachrichten" in še posebno revijo "monatsmitteilungen" v kateri so bila kronološko analizirana vsa opazovanja njegove seizmološke postaje. Njegove revije so bile poleg neke japonske publikacije najstarejše periodične publikacije znanstvene seizmološke stroke na svetu!

    Belar se je ukvarjal tudi z drugimi področji naravoslovja: kemijo, mineralogijo, geologijo. Ukvarjal se je tudi s tehniko. Bil je izumitelj žepnih radijskih sprejemnikov in postal začetnik javnih radijskih oddaj na slovenskem. Bil je tudi velik ljubitelj gora in prvi predlagatelj zaščite doline triglavskih jezer. Poleg ljubljanske seizmološke postaje je Belar namestil tudi več seizmografskih aparatov na Češkem. Njegovi seizmografi so poleg potresnih pojavovo kot kratko-periodične naprave beležili tudi mikroseizmični nemir. Med 1.svetovno vojno so z njimi na soški fronti ugotavljali lego podzemeljskih rovov na sovražnikovi strani.

    Leta 1919, ko je srbski okupator ukinil slovensko narodno vlado ter s hinavskimi manevri prevzel oblast v Sloveniji, so srbske oblasti označile znanstvenika Belarja za slovenskega nacionalista, ga vrgli iz lastnega stanovanja v Ljubljani, mu zaplenili vso opremo za znanstveno delo, mu zaplenili celotno knjižnico ter arhiv in vse odpeljali v Srbijo v Beograd in tam uničili. Poleg tega so Belarja prisilno upokojili in ga nenehno šikanirali.

    Kljub vsej nehumani agresiji zoper njega pa Belar ni odnehal s svojim človekoljubnim delom. Umaknil se je v svojo družinsko vilo v Podhom pri Bledu, kjer je imel neko manjšo zasebno potresno opazovalnico ter se še naprej trudil razvijati svojo znanost. Zavzemal se je tudi za varstvo okolja ter o vsem veliko pisal in objavljal, kar nakazuje na njegovo vztrajnost, slovensko nezlomljivost in življenjski optimizem. Po letu 1930 je zbolel in svojega novega observatorija ni mogel več voditi. Ker so ga jugoslovanske (velesrbske) oblasti nenehno preganjale in ustrahovale ter mu onemogočale njegovo znanstveno delo, se je hudo bolan zatekel k prijateljem v Polom pri Kočevju. Tam je 1.januarja 1939 umrl.

    Ker je bil pomemben, ugleden in zaveden Slovenec, mu spoštovanja nista izkazovali ne stara, ne komunistična Jugoslavija.




    Pregovor dneva
    Kdor vpraša, ne zaide.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1948 sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah
    1927 v Sloveniji se prične organizirano posredovanje dela
    Rojstva:
    1910 Ivan Štalec, slovenski matematik († 1994)
    1903 Nikolaj Pirnat, slovenski slikar († 1948)
    Prazniki:
    svetovni dan človekovih pravic


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com