O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    YOU GOT PWND

    Beneška Slovenija



    'Vprašanje odločitve v Beneški Sloveniji je presegalo sposobnost takratne slovenske politike. Nihče ni bil pripravljen, da bi problem zagrabil na način, ki bi lahko prinesel rezultate. Najsi je bila usoda beneških Slovencev določena s tajnimi diplomatskimi pogajanji in pogodbami, gotovo je k izidu plebiscita veliko doprinesla slovenska politika, ki je bila nezrela in nesposobna. Prav nerazumljivo izzveni dejstvo, da je slovenski tisk potek in izid plebiscita le bežno registriral.' (Primorski čas pretekli, Branko Marušič)

    Plebiscit v Beneški Sloveniji je bil 21. in 22. oktobra 1866. Plebiscitno akcijo je v Furlaniji in Beneški Sloveniji vodil vladni civilni komisar Quintino Sella ob sodelovanju liberalno usmerjenih krogov. V Beneški Sloveniji so se zadnje avstrijske čete umaknile iz pokrajine le nekaj dni pred plebiscitom. Videmski časopis 'Il Giornale di Udine' je že 1. oktobra napadel duhovnika v okraju Špeter, ki da je agitiral proti Italiji in je neukim kmetom dokazoval, '...da jih njihov jezik in interesi vežejo na Ljubljano'. Na istem mestu je bilo zapisano, da nekateri duhovniki vnašajo med kmete nesmiselno idejo o ločeni kraljevini Italiji.

    Zasluga za dvig prebivalstva naj bi bila italijanska, pa tudi privzgojena mu je bila ljubezen do Italije, saj 'vobče je to slovensko prebivalstvo dobro in patriotično kot mi in gotovo ne bo sledilo naukom nekega zagrizenega duhovnika'.

    Rezultat plebiscita je bil sledeč. V okrajih s slovenskim prebivalstvom je za Italijo glasovalo 25.434 volilcev, dva sta bila proti, 15 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V Reziji je za Italijo glasovalo 300 ljudi. V celotni Furlaniji se je za Italijo izreklo 105.386 volilcev, 36 jih je bilo proti, 15 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Točno mesec dni po plebiscitu je vladni časopis Il Giornale di Udine v naslovu 'Gli Slavi in Italia' zapisal, da je cilj 'naše države' italianizacija Slovencev. Pri tem ne bodo uporabljali nasilja, temveč le jezik in kulturo prevladujoče italijanske civilizacije.

    'Potrebno je z vsemi najustreznejšimi sredstvi preobraziti to maloštevilno prebivalstvo: s kmetijstvom, s šolskim poukom in knjigami. Saj bomo prav s tem najbolj okrepili svoje meje, če bodo vsi slovenski mladeniči, ki žive v videmski pokrajini v gorah nad Čedadom, Fojdo, Ahtenom in Tarčentom ter v rezijski dolini, deležni pouka v italijanskem jeziku in italijanski kulturi, potem bo gotovo, da se bo ta preobrazba s tem pospešila, a novi rod bo povsod uporabljal samo naš jezik. To dejstvo bo postopoma vplivalo v vsej Soški dolini, ne samo na desnem, ampak tudi na levem bregu.'

    Rezultati takšne politike italijanske vlade so bili vidni tako leta 1918, kot tudi 1945, enako pa velja celo za današnji čas. Italijanska politika se nikoli ni spremenila, le sredstva za dosego tega cilja so bila bolj ali manj ostra!

    Vzroki, ki so Beneškim Slovencem in Rezijanom narekovali izbiro za Italijo in ne Avstrijo so sledeči: več kot tisočletna navezanost na Čedad, Videm in Oglej, štiristoletno zvesto čuvanje meja beneške republike in stoletna povezava ter sožitje gorjanskih Slovencev z dolinskimi Furlani. V tem času so bile spoštovane njihove avtonomne pravice, kar je prekinila francoska zasedba po padcu beneške republike. Še zadnje ostanke avtonomnega življenja je uničila prav Avstrija, ki je tu vladala od leta 1814. Ker Avstrija zaradi lastnih interesov beneških Slovencev ni upravno priključila k goriškim, so ti postali naravni sovražniki Avstrije. Zato so se že leta 1848, ob nastanku Maninove beneške republike Beneški Slovenci borili proti Avstriji in peli pesem 'Preljuba Italija, preljubi moj dom'.

    Narodnostno prebujanje beneških Slovencev ni zajelo, narodno zavedni pa so bili le nekateri posamezniki. Kulturno prebujanje je bilo zaradi nepovezanosti z sosednjimi goriškimi in kanalskimi Slovenci nezadostno. Med Slovenci v drugih pokrajinah pa praktično ni bilo nobenega razumevanja zanje. Eden izmed svetlih izjem je bil le kobariški kaplan Andrej Žnidarčič, ki je v prvi številki celovškega Slovenca leta 1866 v novoletnem voščilu beneškim Slovencem želel, 'da bi se ločili od Italijanov in da bi se pridružili Slovencem na Goriškem'.

    Med takratnim slovenskim tiskom pa je edino Einspielerjev Slovenec nekaj pozornosti posvetil Beneški Sloveniji in italijanskim ozemeljskim težnjam z besedami: 'Mi goriški Slovenci se ne bomo nikoli hoteli ločiti od svojih slovenskih bratov v Avstriji, kajti italijanska vlada bi bila naš pogin. ....da bi se še tistih 30.000 Slovencev, ki sirote v videmskej škofiji životarijo, pridružilo nam Goričanom.'

    Če bi bili Slovenci v drugih pokrajinah seznanjeni s plebiscitom Beneških Slovencev in posledicami za njihov narodni obstoj in če bi v zavesti našega naroda obstajal zgodovinski spomin, se leta 1920 na Koroškem plebiscit zanesljivo ne bi izšel tako tragično, kot se je. Žal pa dandanes Slovenci po dveh tragičnih plebiscitih, še vedno nimamo ne zgodovinskega spomina in ne zgodovinske zavesti! Nujno je, da to spremenimo!




    Pregovor dneva
    Težko svojemu brez svojega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR
    Smrti:
    1892 Matija Majar Ziljski, slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* 1809)
    1589 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec (* ok. 1547)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com