O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Avtohtone vrste


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je najvišja gora v Sloveniji Triglav? S Svojimi 2864 m kraljuje nad Slovenijo in je že od nekdaj eden največjih simbolov slovenstva. To za Slovence sveto goro, vsako leto obiščejo trume nadobudnih planincev in planink. Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp, ki ga je, kot simbol slovenskega obvladovanja gorskega sveta, leta 1895 postavil pisatelj in skladatelj duhovnik Jakob Aljaž.

    Bovška ovca





    Naši predniki v Alpah so ovce gojili že v prazgodovini. Odbiranje mladih živali za rejo so izvajali tako, da so nastajale postopoma pasme prilagojene za določene namene. Razvile so se različne pasme, ene so dajale več mleka, druge več volne, nekatere pa tudi veliko mesa.

    Na Bovškem, kjer je bila živinoreja ljudem temelj njihovega obstoja, so poleg govedi že od davna gojili tudi veliko drobnice. Po štetju iz leta 1910 je bilo na območju sodnega okraja Bovec naštetih 1583 glave govedi, 3351 koz, ovc pa kar 7533 glav. Številke jasno kažejo, da je bila pred prvo svetovno vojno ovčjereja temelj gospodarstva in obstoja na Bovškem.

    V tropih ovc, ki so se pasle po ronkih in planjah pod alpskimi vrhovi, je zdaleč prevladovala domača pasma, Bovška ovca. Bila je srednje težka in kar pripravna za pašo na strmem površju pod alpskimi vrhovi. Ima sicer bolj drobne a trdne kosti, na nogah pa krempljaste parklje (kot gams, kozorog). To ji omogoča, da se z lahkoto giba tudi po strmem in bolj skalovitem površju. Prav na takšnih, težje dosegljivih mestih pa rase najbolj sočna gorska trava... Zato je kakovost njenega mleka edinstvena.

    Bovška ovca je srednje težka: od 40 do 50 kg, koštruni od 50 do 60 kg. Visoka je okoli 60 cm, koštruni so večji, do 65 cm. Večinoma je bele barve, naletimo pa tudi na temnorjave, črne in lisaste primerke. Ima bolj grobo volno, zato pa več mleka. Živali so pohlevnega značaja, imajo prijazen videz in se rade družijo v trope.

    Danes rejci gojijo trope od 5 do 15 živali. Le v redkih primerih šteje kakšen trop okoli 100 ovac. Ovce se pasejo v predelih nad gozdno mejo, na pobočjih Kanina, Mangarta, Krna in drugih bovških vrhov. Torej po tistih predelih, ki niso primerni za pašo krav in so bili že od nekdaj namenjeni ovčjereji. Trope ženejo v te predele po odsaditvi jagnjet. Veliko število ovac, ki so jih strigli le za volno, se je prosto paslo po planinah. Lastniki pa so jih prepoznavali po znamenjih zarezanih v uhlje.

    Ovce so strigli dvakrat na leto. Večina volne je bila bele barve. Volno so prečistili in predli doma. Iz nje so pletli volnene domače izdelke.

    Še do druge svetovne vojne so obstajale tudi ovčje planine, ki jih danes ni več. Na njih so ovce vsak dan pomolzli. Pridobivali so tudi znan in izredno okusen bovški sir, ki je bil izdelan iz kravjega in ovčjega mleka. Mlečnost bovške ovce se je v zadnjih letih nekoliko povečala in znaša okoli 210 kg letno. V nekaterih tropih dajo posamezne živali tudi okoli 300 kg. V mleku je povprečno 6,5% maščob in 4,9% beljakovin.

    Bovška ovca kot pasma je bila prvič resno ogrožena med prvo svetovno vojno, ko so se v znani soški fronti razplamteli bojin na območju Kobarida in Bovca. Število živali je bilo zdesetkano, vendar je pasma preživela in se po vojni znova okrepila.

    Znova je bila ogrožena po drugi svetovni vojni. Jugoslovanski režim s svojo velesrbsko politiko je namreč na tihem naročil tudi uničevanje avtohtonih pasem, trt ter sadnih vrst, zato da bi tudi na tem področju izbrisal zgodovinsko in kulturno identiteto Slovencev. Žrtev njegove podtalne politike je postala tudi avtohtona pasma bovške ovce. V 60.letih so v Ljubljani \"izgubili\" njen arhiv. V 80. letih so povsem blokirali prodajo njenih jagnjet. Avtohtona pasma je bila tik pred izumrtjem.

    Rešil jo je zgolj propad Jugoslavije. Po zaslugi nekaterih zavednih domačinov je pasma na Bovškem le preživela. Sredi 90.let je bila vnesena v gensko banko avtohtonih slovenskih pasem. Rejci na Bovškem so ustanovili posebno društvo, ki skrbi za njen obstoj in razvoj. Ministrstvo za kmetijstvo RD podpira pasmo bovške ovce vse od leta 1991. Vsled tega se je povečalo število rejcev in ovac. Njihovo število znaša danes okoli 2000 živali.

    Tako je postala bovška ovca simbol ne samo Bovške, temveč sploh simbol prastare reje mlečnih ovas v Alpah.

    R.M.

    O bovški ovci preberi še na: portalu drobnice



    Pregovor dneva
    Kdor se s tujim jezikom pači, z domačim berači.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1944 v Metliki poteka prvo občni zbor Slovenskega časnikarskega društva
    1936 v Španiji ustanovljene mednarodne brigade, med njimi tudi približno 500 Slovencev, ki se v državljanski vojni bojujejo proti Francu
    Smrti:
    1868 Miha Kastelic, slovenski pisatelj, pesnik, knjižničar, urednik (* 1796)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com