|  |
Ali ste vedeli...?
da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred Ustoličevanja knezov in vojvod, na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis Ustoličevanja, tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, kateri je s svojimi začetnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu Ustoličevanja.
|
|
Cistercijanski samostan Stična
Njegova ustanovitev datira v leto1136, ko ga je njegov ustanovitelj, oglejski patriarh Peregrin I. dal postaviti na ozemlje Višnjegorskih gospodov. Tako je Oglej prejel z ustanovno listino ogromno posestvo vanj pa so se naselili cistercijanci, ki so se poleg molitve posvečali še obdelovanju zemlje in dobrodelnosti. Naj omenimo da je v listinah zapisano o številnih turških napadih in je v 16. stoletju kot posledica le teh samostan doživel krizo! Razcvet je doživel šele v 17. stoletju, a ne za dolgo saj so ga leta 1784 zaprli oziroma razpustili. Ponoven preporod je doživel v letu 1898, dobil pa je do danes tudi status pomembnega kulturnega objekta in je še vedno v obratovanju.
Pomembne osebnosti:
Pater Simon Ašič, znan slovenski zdravilec
Anton Tomaž Linhart in Jakob Petelin Gallus pa sta se v samostanu izobraževala.
model romarske Stične iz leta 1985
križni hodnik
jedilnica z baročnimi štukaturami
opatija v Stični danes
pater Simon Ašič
- Pomoč iz domače lekarne I. in II.
- Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin
|
|
|
|
|
|
