O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Naši predniki

    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da so pri vesoljskih poletih sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameriška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, katerima se je Prosinca 2007 pridružila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams (Zalokar), katera je s seboj v vesolje odnesla slovenske Kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki?

    Čitalnice



    Slovenci smo v habsburški Avstriji, v času ustavne dobe, nekaj let pred uvedbo dualizma (Avstro-Ogrske), svoje kulturno in politično udejstvovanje usmerili v čitalnice. Prva čitalnica je bila ustanovljena Prosinca 1861 v Trstu. Njen tajnik je bil Fran Levstik, članov čitalnice pa je bilo že v prvem letu okrog 230. Istega leta so bile ustanovljene čitalnice še v Mariboru, Ljubljani in Celju. Tri leta kasneje je bilo čitalnic šele dober ducat, do njihovega razcveta pa je prišlo zlasti po sprejetju Grudenske ustave, leta 1867, tako da jih je bilo leto in pol kasneje (1869) že 57!


    Program »Velike besede« v Goriški čitavnici

    Na Štajerskem je bilo 13 čitalnic in sicer v Mariboru, Celju, Žalcu, Vranskem, Vojniku, Laškem, Sevnici, Slovenski Bistrici, Rušah, Benediktu v Slovenskih goricah, Ptuju, Ljutomeru in Ormožu.

    Na Kranjskem je bilo 16 čitalnic v Ljubljani, Šentvidu pri Ljubljani, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Novem mestu, Sodražici, Metliki, Črnomlju, Planini, Postojni, Ilirski Bistrici, Vipavi, Šentvidu pri Vipavi (Podnanosu), Podragi pri Vipavi in v Idriji.

    Na Goriškem je bilo prav tako 16 čitalnic v Gorici, Solkanu, Štandrežu pri Gorici, Vrtojbi, Volčah, Rihemberku (Braniku), Prvačini, Črničah, Ajdovščini, Skopem, Komnu, Nabrežini, Kanalu, Tolminu, Kobaridu in v Cerknem.

    Na Tržaškem in v Istri je bilo 1o čitalnic v Trstu, Svetem Ivanu, Škednju, Rocolah, Rojanu, Barkovljah, Kolonji, na Opčinah, Jelšanah in v Dekanih.

    Na Koroškem sta bili čitalnici dve in sicer v Celovcu in v Železni Kapli.

    Ob koncu 19. stoletja je bilo čitalnic okrog 80, združevale pa so nekaj tisoč članov. Slovenski zgodovinarji žal še niso naredili konkretnejše strokovne analize, niti obdelave takratnih primarnih virov, ki bi nam lahko postregla z natančnejšimi podatki, ali pa so ti podatki dostopni le ožjemu strokovnemu krogu zgodovinarjev.

    Čitalnice v 19. stoletju so predstavljale središče slovenskega kulturnega in političnega delovanja. V njih se je zbirala slovenska narodno zavedna inteligenca, obrtniki in trgovci, zlasti seveda slovenski meščani. Toda v takratnem obdobju so večino prebivalstva predstavljali kmetje, (1857 83% prebivalstva, 1880 81%, 1890 76%, 1900 73% in 1910 še zmeraj 67%) na katere pa čitalnice niso imele velikega vpliva. To se je spremenilo s pojavom slovenskega taborskega gibanja med leti 1868 in 1871, ki pa je bilo nazadnje prepovedano s strani avstro-ogrskih oblasti.

    V prostorih čitalnic so bili njihovim članom na razpolago zlasti domači, pa tudi tuji časopisi in seveda knjige. V tem obdobju so se Bleiweisovim Novicam pridružili tudi drugi slovenski časopisi, kot so Vilharjev »Naprej« (V Ljubljani ni izhajal niti eno leto, ker ga je oblast prepovedala, Vilharja pa obsodila na zaporno kazen in plačilo denarne globe), Einspielerjev »Slovenec« (Celovec), Jurčičev »Slovenski narod« (Maribor) in »Slovenski gospodar« (Maribor).


    Miroslav Vilhar

    Nekatere čitalnice so imele prave knjižnice. Številne čitalnice so imele svoje pevske zbore in tudi godbe na pihala. Prav tako so v čitalnicah prirejali raznorazne »besede«, oziroma recitacije, igre, koncerte, govore in predavanja ter pevske nastope, kar se je običajno zaključilo s plesi in veselicami.


    Prva številka Slovenskega gospodarja

    V obdobju čitalnic so nastale tudi razne vseslovenske narodne organizacije, kot so telovadno društvo »Južni Sokol« 1863, (južni zaradi tega, ker je bil na »severnem« Češkem ustanovljen Sokol) Slovenska matica 1864 in Dramatično društvo1866. Njihova dejavnost pomeni prve korake na poti k izoblikovanju vrhunskega slovenskega športa, kulture in znanosti.

    Čitalnice in njihovi člani, zlasti pa voditelji, so postavile temelj za naslednji korak, s katerim smo Slovenci množično podprli svoj politični program Zedinjena Slovenija. Napočil je čas za Slovensko taborsko gibanje, ki je v takratnem obdobju pomenilo višek slovenskega narodnega združevanja in enotnega nastopanja v skupnih zahtevah.


    Zemljevid iz Ilustrirane zgodovine Slovencev, str. 247. Kljub temu, da je povsem jasno, da temu ni bilo tako, je rumena meja slovenskega narodnostnega ozemlja v 19. stoletju (rumena črta) v Istri vrisana do rečice Dragonje!!!

    Viri:
    - Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979,
    - Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Gestrin – Melik, Ljubljana 1966,
    - Od Pohlinove slovnice do samostojne države, Peter Vodopivec, Ljubljana 2006,
    - Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999,
    - Slovenski narodni programi, Janko Prunk, Ljubljana 1987,
    - Slovenci 1848 – 1918, Vasilij Melik,
    - Taborsko gibanje na Slovenskem, Ljubljana – Ljutomer 1981,
    - Slovenska novejša zgodovina 1848 -1992, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2005,
    - Časopisi: Naprej, Slovenec, Slovenski narod, Novice, Triglav in Slovenski gospodar.




    Pregovor dneva
    Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima.
    več pregovorov


    Rojstva:
    1912 Franc Šturm, slovenski skladatelj († 1943)
    1905 Vida Juvan, slovenska gledališka igralka († 1998)
    1895 Slavko Osterc, slovenski skladatelj († 1941)
    Smrti:
    1926 Anton Foerster, slovenski skladatelj češkega rodu (* 1837)
    Prazniki:
    Svetovni dan boja proti širjenju puščav


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com