|  |
Ali ste vedeli...?
da je ena največjih slovenskih kraških znamenitosti Cerkniško presihajoče jezero. Jezero ob Cerknici svojo slavo dolguje spreminjajočemu se vodostaju. Spomladi in v jeseni, ko se jezero napolni, lahko njegova površina znaša tudi do 38 km2, s čimer postane največje slovensko jezero; poleti pa jezero ponudi svojo "suho sliko", na kateri razpokano in izsušeno jezersko dno preraščata jezerska trava in trstika. Jezero polnijo številni pritoki in padavine, njegovo vodo pa odvajajo raznorazni požiralniki in jame.
|
|
 Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
PREDSTAVITEV KNJIGE
ANDREJ POTOČNIK, STANISLAV ŠTIBLAR
DENAR NA SLOVENSKEM
Knjiga oziroma katalog Denar na Slovenskem je zanimiva zbirka denarja, ki se je uporabljal na naših tleh od razpada Avstro-ogrske, pa do danes. V starejših časovnih obdobjih se posveča le specialnim izdajam, namenjenim izključno uporabi na našem ozemlju. V katalogu so navedene tudi vse doslej znane neizdane izdaje pod pogojem, da so bile izdelane v uradni instituciji na bančnem papirju kot popolni bankovci.
Čeprav katalog zajema manj kot sto let zgodovine denarja na ozemlju Slovenije, je njegov obseg zaradi burnih zgodovinskih dogodkov precej obsežen. Zajame celo mestne zasilne izdaje, vojaške in taboriščne izdaje ter izdaje nadomestnega denarja. Izpusti okupatorske valute med drugo svetovno vojno, zajame pa tako »partizanske lire« kot domobranske »Rupnikove lire«. Ne spusti niti londonske serije, ki jo je natisnila vlada v izgnanstvu za primer prevzema oblasti in še nekaj drugih serij, ki nikoli niso prišle v obtok.
Podobe na denarju odsevajo pomembne družbene spremembe, ki so zaznamovale dvajseto stoletje in v svojih oblikovnih značilnostih lepo ujamejo duha svojega časa, saj so prepolne simbolov moči države, vrednot in motivov, prilagojenih takratnim razmeram.
Katalog lahko služi kot dober pripomoček tako začetnikom kot zahtevnejšim zbiralcem pri dopolnjevanju in izdelavi svojih zbirk.
Bankovec za 1000 dinarjev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi bankovca, ki ima na sprednji strani odtisnjenega sv. Jurija, ki ubija zmaja, so bili bankovci za 1000 enot še za časa tolarja popularno imenovani »jurji«.
Slovenski polk, imenovan Matija Gubec, je v ujetništvu v Rusiji izdajal zasilne bone za uporabo v kantini. Polk se je kasneje imenoval 1. jugoslovanski polk. Sestavljen je bil večinoma iz Slovencev.
Leta 1989 je skupina ljudi pod vodstvom Braneta Oblaka, imenovanega Hamurabi, pričela s projektom »lipa«, kar je v takratni Sloveniji, pa tudi SFRJ poželo precej pozornosti in tudi posnemanj. V času visoke inflacije je bil zasnovan na principu valute brez inflacije. Denarni standard »lipe« je bila košarica drobno prodajnih izdelkov.
Bile so alternativno sredstvo v obtoku tik pred osamosvojitvijo. Kasneje je projekt zamrl, ker država ni odkupila projekta, pač pa je ustanovila valuto - slovenski tolar.
|
|
|
|
|
|
