|  |
Ali ste vedeli...?
da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v Avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje Red Marije Terezije.
|
|
Herman iz Karintije
Herman iz Karintije (Karantanije) je prvi znani znanstvenik slovenskega
rodu. Ker je odlično obvladal jezike, se je ukvarjal s prevajanjem.
Izvrstno se je znašel tudi na področjih matematike, astronomije, astrologije
in filozofije.
Natančen čas in kraj njegovega rojstva nista znana. Vemo pa, da je bil po
rodu iz Karantanije, zato ga tudi vsi poznajo po imenu Herman iz Karintije.
Šolal se je po raznih samostanih in je najverjetneje bil menih. Študiral
je tudi pri znanem Teodoriku v Chartresu, kjer je tedaj delovala
najnaprednejša šola v Evropi. Tam je študiral jezike in filozofijo. Zatem se
je napotil še v Španijo in se tam izpopolnil v matematiki in astronomiji.
Nekaj časa je delal v prevajalski delavnici v Toledu, nato pa v prevajalski
skupini Petrusa Venerabilisa v Leonu. Veliko je potoval. Ne le po Evropi
temveč tudi po Aziji. Iz njegovega naslova »sholasticus« utemeljeno
sklepamo, da je tudi poučeval. Kdaj in kje je Herman končal svoje plodno
življeneje, ni znano. Njegova dela so bili sprva rokopisi, ki so jih širili
s prepisi, tiskajo pa jih od 15. stoletja dalje.
Zanesljive podatke s časovno opredelitvijo imamo o Hermanu le za leta od
1138 do 1144. Leta 1138 je iz arabščine prevedel astrološki spis judovskega
avtorja Saula ben Bišra Liber sextus astronomiae (Šesta knjiga astronomije).
Leta 1140 je prevedel delo Abu Maašara Introductorium in astronomian (Uvod v
astronomijo). V tem času je prevedel v latinščino tudi astronomske tablice
Mohameda al Khwarizmija in iz arabščine Evklidove Elemente geometrije. Leta
1141 je Petrus Venerabilis, znameniti opat samostana v Clunyju, sestavil v
Leonu delovno skupino za prevajanje korana v latinščino. K sodelovanju je
pritegnil tudi Hermana, ki se je tedaj ob reki Eber ukvarjal z astrologijo.
Najbolj znano Hermanovo prevodno delo je nastalo leta 1143. Gre za
Ptolomejev Planispherium, ki se je ohranil le po tem njegovem prevodu.
Herman naj bi prevedel tudi Ptolomejeve astronomske tablice in še nekatere
druge prevode, ki so se pa verjetno izgubili, saj jih poznamo le po
naslovih. Leta 1143 je izšla tudi Hermanova originalna filozofska razprava
De essentis (O bistvih), ki jo je posvetil svojemu prijatelju Robertu
(Robert Ketrensisom ali Robert iz Chestra). V njej razpravlja o petih
Aristotelovih kategorijah.
Herman je takratno Karantanijo, iz katere je izhajal, v smislu tako
družboslovne, kot naravoslovne znanosti, postavil v srce Evrope in nasploh v
vrh takratne evropske znanosti. Z njim smo Slovenci plodno soustvarjali
evropsko in svetovno zgodovino znanosti.
|
|
|
|
|
|
