|  |
 Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da smo tudi Slovenci imeli svoja brata pionirja letalstva? Brata Edvard in Pepi Rusjan sta po vzoru bratov Wright delovala na področju razvoja letalstva na slovenskem. Pomen njunega dela na področju letalstva za nadaljnji razvoj le tega je neizmeren. Brata, ki sta delovala kot načrtovalca, konstruktorja in pilota hkrati sta svoj prvi pravi polet opravila že leta 1909, in sicer z znamenitim letalom EDA1. Letalo je na višini 2 m preletelo razdaljo 60 m. Kasneje sta brata Rusjan svojo konstruktorsko pot nadaljevala v Zagrebu in še v nekaterih drugih mestih vse do smrtne letalske nesreče Edvarda, po kateri se je iz letalske znanosti počasi umaknil tudi njegov brat Pepi. Edvard Rusjan velja za prvega slovenskega letalca!
|
|
Herman iz Karintije
Herman iz Karintije (Karantanije) je prvi znani znanstvenik slovenskega
rodu. Ker je odlično obvladal jezike, se je ukvarjal s prevajanjem.
Izvrstno se je znašel tudi na področjih matematike, astronomije, astrologije
in filozofije.
Natančen čas in kraj njegovega rojstva nista znana. Vemo pa, da je bil po
rodu iz Karantanije, zato ga tudi vsi poznajo po imenu Herman iz Karintije.
Šolal se je po raznih samostanih in je najverjetneje bil menih. Študiral
je tudi pri znanem Teodoriku v Chartresu, kjer je tedaj delovala
najnaprednejša šola v Evropi. Tam je študiral jezike in filozofijo. Zatem se
je napotil še v Španijo in se tam izpopolnil v matematiki in astronomiji.
Nekaj časa je delal v prevajalski delavnici v Toledu, nato pa v prevajalski
skupini Petrusa Venerabilisa v Leonu. Veliko je potoval. Ne le po Evropi
temveč tudi po Aziji. Iz njegovega naslova »sholasticus« utemeljeno
sklepamo, da je tudi poučeval. Kdaj in kje je Herman končal svoje plodno
življeneje, ni znano. Njegova dela so bili sprva rokopisi, ki so jih širili
s prepisi, tiskajo pa jih od 15. stoletja dalje.
Zanesljive podatke s časovno opredelitvijo imamo o Hermanu le za leta od
1138 do 1144. Leta 1138 je iz arabščine prevedel astrološki spis judovskega
avtorja Saula ben Bišra Liber sextus astronomiae (Šesta knjiga astronomije).
Leta 1140 je prevedel delo Abu Maašara Introductorium in astronomian (Uvod v
astronomijo). V tem času je prevedel v latinščino tudi astronomske tablice
Mohameda al Khwarizmija in iz arabščine Evklidove Elemente geometrije. Leta
1141 je Petrus Venerabilis, znameniti opat samostana v Clunyju, sestavil v
Leonu delovno skupino za prevajanje korana v latinščino. K sodelovanju je
pritegnil tudi Hermana, ki se je tedaj ob reki Eber ukvarjal z astrologijo.
Najbolj znano Hermanovo prevodno delo je nastalo leta 1143. Gre za
Ptolomejev Planispherium, ki se je ohranil le po tem njegovem prevodu.
Herman naj bi prevedel tudi Ptolomejeve astronomske tablice in še nekatere
druge prevode, ki so se pa verjetno izgubili, saj jih poznamo le po
naslovih. Leta 1143 je izšla tudi Hermanova originalna filozofska razprava
De essentis (O bistvih), ki jo je posvetil svojemu prijatelju Robertu
(Robert Ketrensisom ali Robert iz Chestra). V njej razpravlja o petih
Aristotelovih kategorijah.
Herman je takratno Karantanijo, iz katere je izhajal, v smislu tako
družboslovne, kot naravoslovne znanosti, postavil v srce Evrope in nasploh v
vrh takratne evropske znanosti. Z njim smo Slovenci plodno soustvarjali
evropsko in svetovno zgodovino znanosti.
|
|
|
|
|
|
