O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je Slovenija dežela z močno katoliška tradicijo? Mnogi jo zaradi številnih sakralnih objektov imenujejo kar dežela cerkva. V Sloveniji je po podatkih slovenske rimskokatoliške cerkve skoraj 3000 cerkev, kapelic in drugih "božjih" znamenj.

    Herman Potočnik - Noordung





    Herman Potočnik s psevdonimom Noordung, se je rodil 27. Grudna 1892 v Pulju v Istri. Tam je namreč služboval njegov oče Jožef Potočnik, ki je bil mornariški štabni častnik. Po očetovi strani izvira rod Hermana Potočnika iz Slovenj Gradca. Njegova mati, Marija Kokošinek je bila rojena v Mariboru, njena družina pa izhaja iz Vitanja. Oče Jožef Potočnik je umrl, ko je bilo Hermanu komaj dve leti. Iz Pulja se je z materjo vrnil najprej v Vitanje, nato pa je večji del otroštva preživel v Mariboru. Po končani realki v Mariboru je nadaljeval šolanje na vojaški tehniški akademiji v Modlingu. Akademijo je zaključil kot strokovnjak jeklenih konstrukcijskih objektov s činom poročnika.

    Kmalu po končani šoli je moral Herman Potočnik na fronto, saj se začela 1. svetovna vojna. Bojno polje je zapustil z neozdravljivo tuberkulozo pljuč. Bolezen ga je s svojo vročico spremljala tudi vsa njegova leta raziskovanja.

    Po končani vojni je bil invalidsko upokojen kot stotnik in je na Dunaju pričel študirati strojništvo in elektrotehniko. Leta 1925 je na dunajski univerzi študij uspešno zaključil. V svojih nadaljnjih raziskavah se je nato posebej osredotočil na raketno tehnologijo, kar je bilo v veliki meri posledica njegovega sodelovanja v univerzitetni skupini, ki se je ukvarjala z letalsko tehniko in imela tudi svoj raketni oddelek.

    Herman Potočnik je žal umrl zelo zgodaj in v veliki revščini, v komaj 37. letu starosti, 27. Velikega srpana 1929 na Dunaju. Malo pred njegovo smrtjo je v nemščini izšla njegova edina knjiga »Problem vožnje po vesolju«, ki mu je prinesla nesmrtno slavo. Omenjena knjiga je izšla leta 1929 v Berlinu z naslovom »Das Problem der Befahrung des Weltraums« pod piščevim psevdonimom Noordung. Sklepna poglavja knjige je Herman napisal v začetku leta 1928, knjiga pa je izšla meseca Grudna 1928 z letnico 1929 v kolofonu. Za izid knjige pri založbi Schmidt v Berlinu je bila pomembna zveza s Hermannom Oberthom, ki tako kot Potočnik velja za pionirja vesoljskih poletov. Potočnik se sicer z Oberthom ni neposredno srečal imel pa je intenziven notranji dialog z Oberthovimi tezami o vesoljskih poletih.

    Njegova knjiga je bila kmalu prevedena tudi v ruščino, dokaj pozno v angleščino, v slovenščino pa šele leta 1986 v ponatisu Slovenske matice.



    Potočnikova knjiga je vzbudila zasluženo pozornost šele trideset let pozneje, ko je sprva nemški, kasneje pa ameriški raketni strokovnjak dr. Wernher von Braun, ki je leta 1958 vodil izstrelitev prvega umetnega (ameriškega) satelita, o njej zapisal, da je bila »učbenik graditeljem vesoljskih vozil«. Potočnika je hkrati uvrstil »med pionirje, ki so prispevali levji delež k realizaciji vesoljskega programa«. Prav po zaslugi dr. Wernerja von Brauna, ki je ob raznih priložnostih to večkrat sam izjavil in kar je zato zapisano tudi v francoski enciklopediji LAROUSSE, velja Herman Potočnik za Von Braunovega učitelja v izdelavi nemških daljinskih raket V1 in V2 v 2. svetovni vojni, pozneje pa vesoljskih plovil. Slavni konstruktor poznejših raketnih izstrelkov v vesolje dr. Werner von Braun je v Potočnikovem delu videl vodilna načela vesoljske vožnje in to kratko komentiral z naslednjimi besedami: »Oddaljenost geostacionarne točke v vesolju od Zemlje je leta 1929 z zavidljivo natančnostjo določil stotnik avstrijske vojske Herman Potočnik« ter dodal, »da je bila njegova knjiga zgodovinska prelomnica v svetovni vesoljski raketni tehniki«. Istočasno kot Herman Potočnik so se z raketnimi motorji in raziskovanjem vesoljskega prostora z raketnimi napravami ukvarjali Rus Ciolkovsky, Robert H. Godard in raketni strokovnjak Herman Oberth.

    Potočnikova knjiga obsega 188 oštevilčenih strani formata A5. Vsebina knjige je razdeljena na 62 poglavij z uvodom in zaključkom. Herman je svojo knjigo opremil s 100 slikami, ki jih je v celoti sam narisal. Najpogosteje omenjane Potočnikove izvirne zamisli so: geostacionarni satelit, vesoljsko stanovanjsko kolo, valjasti observatorij in sončna toplotno-mehansko-električna energetska centrala.

    Obravnaval je gravitacijo, problematiko njenega premagovanja pri vesoljskih poletih in reakcijo kot primerno načelo za vesoljski pogon. Dokazal je, da je za vesoljska vozila primeren le raketni pogon.

    Nato je Herman pisal o izstrelitvi, poletu in vrnitvi vesoljske rakete. Natančno je analiziral raketo kot vesoljsko gonilo, njeno učinkovitost in njeno delovanje v posameznih fazah poleta. Že v dvajsetih letih 20. stoletja je pravilno predvidel vse faze poleta okrog Zemlje. Potočnik je več kot 50 let pred poletom prvega »space shuttla« obdelal celoten polet raketnega vozila pri obkroženju Zemlje. Pravilno je napovedal uporabo vesoljske tehnike v vsakdanjem življenju na Zemlji, hkrati pa je tudi svaril pred možnostmi njene zlorabe v vojne namene.



    Prav tako je obravnaval probleme človekovega bivanja v vesolju in ponudil tehnične rešitve teh problemov. Največ izvirnih zamisli in rešitev je ponudil pri obravnavi obletavanja Zemlje po breztežnostni krožnici. Pisatelj znanstvene fantastike Arthur Clarke, ki je leta 1950 prvi predlagal uporabo geostacionarnih satelitov za komunikacijske namene (v današnjem pomenu besede je to komunikacijski satelit na primer za prenose TV programov, ki jih vidijo domala že v vsaki drugi hiši), je potrdil, da je prve inženirske načrte vesoljske postaje na breztežnostni krožnici izdelal prav Herman Potočnik. V svetovnem merilu Potočniku pripada avtorstvo geostacionarnega umetnega satelita in vesoljske postaje na breztežnostni krožnici okrog Zemlje. Ameriški geostacionarni telekomunikacijski satelit SYNCON je leta 1963 zavzel natančno isti položaj kot ga je izračunal že Herman Potočnik. Predlagal je tudi bivalno kolo za nosilno obliko vesoljske postaje. Njegove rešitve in ugotovitve iz dvajsetih let 20. stoletja, so vplivale tako na delo raziskovalcev kot tehnologov. Tako so številne ameriške in ruske vesoljske postaje izdelane na principih, ki jih je postavil prav Herman Potočnik. Navdihnil je oblikovanje številnih idejnih konceptov vesoljskih postaj v petdesetih in šestdesetih letih, celo tiste, tako emblematične kot je bila posneta v filmu Odiseja 2001.

    Potočnikovo »Bivalno kolo« je imelo predviden zunanji premer petdesetih metrov, okoli svoje osi pa se je vrtelo z namenom, da ustvari umetno težnost v bivalnem zunanjem obroču. V njem so bili laboratoriji, kabineti, kabine, delavnice, kuhinja in kopalnica. Obstajala je tudi krožna galerija. Line so služile opazovanju zemlje, osončja in zvezd. Energijo za vesoljsko postajo naj bi dobili z dvema velikima vbočenima ogledaloma, ki bi žarčila sončno radiacijo na grelne cevi, v katerih bi bila tekočina, ki bi z izparevanjem poganjala turbine, te pa bi proizvajale enosmerni električni tok. Para bi se nato utekočinila v ceveh, nameščenih na osojni strani vbočenih ogledal.

    Herman je pisal tudi o potovanjih k tujim nebesnim telesom. Napovedal je polete vsaj na bližnje planete našega osončja in zaznal potrebo po razvoju nove tehnologije z jedrskim ali fotonskim pogonom. Potočnik ima prvenstvo tudi pri načrtovanju naprav za trajnejše bivanje ljudi zunaj zemeljske atmosfere in privlačnosti.

    Tako kot številni znameniti Slovenci, tudi Herman Potočnik na Slovenskem ni deležen takšne pozornosti in priznanja, kot bi si ga nedvomno zaslužil. Zato pa mu njegovo prvenstvo v osvajanju vesolja nedvomno priznavajo v tujini. Sicer mu tudi Avstrijci priznavajo slovensko poreklo, kljub temu pa ga navadno predstavljajo kot Avstrijca Hermana Noordunga. Čas je da Herman Potočnik tudi v svoji domovini Sloveniji dobi mesto ki si ga zasluži!




    Pregovor dneva
    Težko svojemu brez svojega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR
    Smrti:
    1892 Matija Majar Ziljski, slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* 1809)
    1589 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec (* ok. 1547)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com