O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Heroji in bitke


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    daje svetovna prvakinja v kotalkanju leta 2005 postala Slovenka iz Trsta, Tanja Romano, rojena prav tako v Trstu, leta 1983. Obiskovala je osnovno šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, nato pa znanstveni in pedagoški licej ter pedagoško fakulteto, vse v Trstu. S kotalkanjem je začela pri športnemu društvu Polet na Opčinah nad Trstom.

    Hervard Turjaški





    Hervard Turjaški se je rodil leta 1528 na Dunaju. Njegov oče Trojan Turjaški in mati Ana sta se namreč po potresu 1511 začasno preselila na Dunaj in Ana je tam povila malega Hervarda. V slovenski literaturi se Hervard Turjaški omenja kot Herbard, Herbart in nazadnje, a najpogosteje kot Herbert ali Herbard Turjaški (HERBARDI AURSPERGY BARONIS, Khisl Jurij 1575). Slovenski pisci, ki niso slišali za slovenske, karantanske hervarde, celo tolmačijo, da je ime izpeljano iz »nemškega« imena Herward. Poreklo imena Hervarda Turjaškega se mnogokrat napak razlaga z uporabo betatizma: Hervard -> Herbard -> Herbert.

    Hervard je že kot deček obiskoval dunajske šole. Pozneje je tako kot je bilo takrat v navadi postal paž v knežjem dvorcu Cleve na Renu. Tam je tudi sprejel protestantsko vero. 1546., pri osemnajstih letih, se je vrnil domov in postal to kar mu je bilo tudi ime – mejni obrambni ali stražni vojak – hervard. Svojo službo je začel v takratni Vojni krajini. Zaradi izrednega poguma, odločnosti in izvrstnega občutka za poveljevanje, pa tudi svojega visokega stanu, je kmalu postal namestnik glavnega poveljnika Vojne krajine.

    S svojo konjenico je pogosto vdiral čez mejo v Bosno in Srbijo ter Turkom vračal za njihove vpade v slovenske dežele. Uporabljal je podobno taktiko, kot je partizanska. Udari, uniči in izgini, potem pa ponovno napadi tam, kjer te nihče ne pričakuje. Takšen je primer ko je napadel vas Srb, presenetil Turke in jih ogromno pobil, vas pa zažgal ter se z obilnim plenom jadrno umaknil. Toda tudi kadar je šlo za redno turško vojsko se je Hervard Turjaški brez pomislekov spopadel z njo in skoraj po pravilu zmagal.

    Tako je potolkel turško vojsko leta 1558 pri Nadlišku, leta 1566 pa je v dolini reke Une, blizu trdnjave Novi, premagal veliko turško armado in ujel njihovega poveljnika, ki ga je izpustil šele za odkupnino 30.000 cekinov. Po tej slavni zmagi je bil imenovan tudi za deželnega glavarja Kranjske. Vojaki so izredno radi služili pod poveljstvom Hervarda Turjaškega, ker so po pravilu dobili obilo plena in si tudi priborili čast in slavo. Turjaški je velikokrat zmagoval proti Turkom s precej manjšim številom vojakov, kot pa mu jih je nasproti postavil sovražnik.

    Sčasoma je njegovo ime postalo strah in trepet med Turki širom Balkana. Hervard Turjaški se je v tistih časih sam, s svojimi vitezi in prijatelji, Friderikom Višnjegorskim, Lovrencom Petričevičem, Ivanom Voljkovičem in drugimi, boril proti Turkom, saj mu avstrijski cesar ni dal za boj praktično nobenih vojakov, niti denarja zanje. Celo utrjene obrambne postojanke je moral sam vzdrževati in utrjevati. Njegovo bojevanje s Turki je trajalo polnih 29 let.

    Avgusta 1575 se je Hervard udeležil zborovanja notranjeavstrijskih dežel v Mostu na Muri (Bruck an der Mur) Zborovanje je še vedno potekalo, ko je 4. septembra tja prispela vest o zbiranju turških čet v okolici Bihača. Kljub temu, da se je Hervard dobro zavedal kakšne so njegove možnosti za zmago, se je odločil, da bo odpotoval v Vojno krajino. To je od njega zahtevala njegova vojaška čast in neizmerna ljubezen do domovine. Vstal je pred ostalimi poslanci in preroško dejal: »Nočem popustiti borbe, čeravno me bo zdaj glavo stalo!« Nato je zapustil začudene poslance v Mostu na Muri ter odšel na Turjak. Tam je ostal dva dneva, da je uredil domače zadeve in zbral vojsko tisoč konjenikov. Z njimi se je odpravil v Vojno krajino in se 21. septembra 1575 utaboril pri Budačkem ob Radgonji. Janez Vajkard Valvasor je zapisal, da je Hervard svojo zadnjo noč nemirno spal, kot da bi slutil, da je izdan, obkoljen in pogubljen.

    Ob zori se je začela krvava bitka. Številna, nekajkrat močnejša turška vojska pod poveljstvom Ferhad paše je obkolila konjenike Turjaškega in jih pričela stiskati v vedno ožji obroč. Toda Hervard in njegovi vitezi jim niso dali priložnosti za končno zmago. Trdno so bili odločeni, da se prebijejo iz obroča. Poskušali so se zbrati na enem mestu in od tam kreniti v odločilni napad za preboj iz obroča. Takrat je Hervard opazil da so Turki v bojnem metežu zajeli njegovega prijatelja, plemiča Ivana Voljkoviča. Prijatelja pa se v nesreči ne pusti na cedilu! Še zlasti ne, če je v turških rokah.

    Hervard Turjaški se je zato skupaj s Friderikom Višnjegorskim, svojim sinom Engelbertom Turjaškim in še nekaterimi vitezi, pognal naravnost med Turke, da bi rešil Voljkoviča. Toda Turkov je bilo tokrat le preveč. Prebodli so Hervardovega konja, podrli še samega barona in mu odsekali glavo. Enako se je zgodilo tudi Frideriku Višnjegorskemu, Hervardovega sina Engelberta pa so zajeli in odpeljali v sužnost.

    Od zmage pijani Turki so obe glavi nesli najprej Ferhad paši, ta pa jih je odnesel naravnost na sultanov dvor samemu sultanu v dar. Kot poroča tajnik barona Ugnada, ki je bil takrat cesarjev poslanec, je bil sultan tega dne (9.12.1575) izredno vesel. V Ljubljani so deželni stanovi 25.septembra sprejeli truplo ljubljenega deželnega vladarja. Deset izbranih mož je neslo rakev med špalirjem do protestantske cerkve sv. Elizabete. Tam je truplo ležalo, dokler niso odkupili glav Turjaškega in Višnjegorskega ter sina Engelberta..

    Družina Turjaških je odkupila obe glavi od Turkov za 20.000 tolarjev. Toda dejansko so dobili le dve s slamo napolnjeni koži z obraza, saj je lobanji zadržal Ferhad paša. Obe nagačeni glavi sta bili do leta 1943 shranjeni v skrinjici iz cipresnega lesa v grajski orožarni. Po napadu partizanov na grad Turjak, 19. septembra, pa je skrinja izginila brez sledu. Z denarjem od visoke odkupnine je Ferhad paša zgradil džamijo Ferhadija v Banjaluki med leti 1579 in 1580.

    Baron Hervard Turjaški je bil nedvomno izredno slavna, spoštovana in cenjena osebnost takratnega časa, a spomin nanj ne bo nikoli ugasnil.

    »Čast in slava Hervardu, junaku, znanemu in priznanemu izmed tisočev neznanih in nepriznanih!«, se je končal članek v Jutru, leta 1925, 350 let po smrti junaškega Slovenca! Popolnoma enako lahko zapišemo tudi danes!

  • Poslednji govor Hervarda Turjaškega in njegova smrt
  • Pesem Hervard Turjaški



  • Pregovor dneva
    Bolje je dvakrat vprašati, kot enkrat preslišati.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1991 Na ljubljanskem Trgu republike slovesno razglašena neodvisnost Slovenije
    Rojstva:
    1892 Juš Kozak, slovenski pisatelj († 1964)
    1881 Anton Breznik, slovenski jezikoslovec († 1944)
    Smrti:
    1998 Božo Šprajc, slovenski filmski režiser (* 1947)
    1963 France Grivec, slovenski teolog, zgodovinar, slavist (* 1878)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com