O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je Slovenija tudi dežela gozdov? Več kot 56% površine Slovenije pokriva gozd, kar jo uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi! Slovenija je izjemna tudi po tem, da za razliko od večine ostalih držav, v njej delež gozda v zadnjih desetletjih narašča.

    Hrvaška leta 1946 okupira in priključi več slovenskih vasi v Medmurju - Primer Štrigova



    Po končani razmejitvi med Kraljevino SHS in Madžarsko, je v Kraljevini SHS dne 26.4. 1922, stopil v veljavo Zakon o obči upravi. Okrnjeno Slovenijo znotraj Kraljevine SHS, so s tem zakonom in Uredbo o razdelitvi države na »oblasti in na sreze«, razdelili na dve »oblasti«, Mariborsko in Ljubljansko.


    Zemljevid je iz »Hrvatskega povijesnega atlasa izdanega leta 2003. Modre barve je »Mariborska oblast«, južno od nje pa je »Zagrebška oblast«.

    Opozoriti je treba, na zelo slabo poznano dejstvo, da je s tem zakonom CELOTNO MEDMURJE s središčem Čakovcem (mesto se imenuje Čakovec in ne Čakovac!) sodilo v Mariborsko oblast! Tako je ostalo vse do šestojanuarske diktature leta 1929. Tedaj je kralj Aleksander Karadžordžević uvedel diktaturo, s katero je ukinil vidovdansko ustavo, parlament, vse politične stranke in uvedel vojaško vlado, kateri je načeloval srbski general Živković.


    Celotno Medmurje (modre barve) vključno s Čakovcem sodi v Mariborsko oblast

    Po uvedbi diktature in vojaške vladavine, je bila ukinjena država Kraljevina SHS, nastala pa je Kraljevina Jugoslavija! Do imena Jugoslavija smo torej prišli po uvedbi diktature! Ena izmed politično najbolj angažiranih žena na Slovenskem v 20. stoletju, dokler ji je to bilo omogočeno, Angela Vode, v svoji knjigi Skriti spomin, opisuje uvedbo šestojanuarske diktature sledeče: » S to ustavo je hotel kralj Aleksander na mah zadušiti še tisti ostanek narodnih svoboščin pri Slovencih in Hrvatih, ki smo jih s težavo ohranjali. Ta ustava je vsebovala izrazito fašistične elemente: vse kulturno življenje, kolikor je bilo dovoljenega, je bilo usklajeno (po fašističnem vzorcu), beseda slovenski je morala izginiti iz šolskih knjig, in iz časopisov, iz naslovov društev, medtem ko so Srbi lahko ohranili oznako svoje narodnosti. Kolo slovenskih sester je moralo postati Kolo jugoslovanskih sester, a Kolo srbskih sestara je ohranilo svoje ime. Pri imenu Društvo slovenskih učiteljic je morala odpasti beseda »slovenskih«, prav tako so morala tudi druga društva opustiti svoj slovenski naziv. Seveda je morala izginiti tudi slovenska zastava.«. Oktobra 1929 so bile ukinjene dotedanje »oblasti«, upravna razdelitev države pa je bila spremenjena in uvedene so bile banovine. Mariborska in Ljubljanska oblast sta bili združeni v Dravsko banovino. Južno od nje, na današnjem Hrvaškem pa je nastala Savska banovina.


    Kljub temu, da je bila celotna občina Štrigova z Razkrižjem in ostalimi vasmi ter zaselki leta 1931 vrnjena k Dravski banovini, v Medmurju na obeh zemljevidih ni nobene vidne spremembe. Oba zemljevida sta iz Hrvatskega povijesnega atlasa izdanega leta 2003. Lepo so vidne spremembe meje v področju Bele krajine in Čabra ter Prezida.

    Meje novoustanovljenih banovin se marsikje niso ujemale s prejšnjimi mejami in etničnimi ter zgodovinskimi dejstvi. Kaj takšnega, od diktature tipa Karadžordžević, niti ni bilo pričakovati. V pričujočem prispevku se bomo osredotočili le na Medmurje. Celotni »srez Čakovec«, oz. celotno Medmurje je bilo odtrgano od nekdanje Mariborske oblasti in ni več sodilo v Dravsko, temveč v Savsko banovino. Seveda prebivalstva ni nihče nič vprašal. Kljub temu se je prebivalstvo v občini Štrigova samo izjasnilo, da želi biti v Dravski banovini. Zato so vendarle leta 1931, na izrazito željo krajanov, priključili vso občino Štrigova Dravski banovini. Le v cerkvenem organiziranju je ostala pod pristojnostjo Zagrebške nadškofije. Preostali del Medmurja je še naprej ostal v Savski banovini in je bil podvržen organizirani in sistematični hrvatizaciji.

    V tem obdobju je bilo hrvatiziranje izredno hitro in močno med celotnim prebivalstvom Medmurja. Pri tem sta sodelovali tako posvetna oblast – uprava, šolstvo, kot tudi cerkvena oblast. Prebivalstvo je bilo vseskozi in venomer izpostavljeno načrtni propagandi. Ponavljali so mu, da se prebivalstvo po jeziku ne razlikuje, da govorijo ljudje na tej in oni strani meje isti jezik in da je potemtakem tudi popolnoma vseeno h kateremu narodu sodijo. Beseda vseeno je vedno pomenila, da se naj prištevajo k Hrvatom! Kronologija dogodkov zgovorno kaže, da je šlo za institucionalni pritisk hrvaške oblasti, z jasnim namenom spremeniti narodno identiteto, se pravi za načrtno narodnostno asimilacijo. Med tovrstne ukrepe, poleg že omenjene propagande, nedvomno sodita zapoved rabe knjižne štokavščine v tridesetih letih in vodenje cerkvenih knjig v srbo-hrvaščini, kar je zajelo tudi hrvatenje slovenskih osebnih imen z namenom, prikazati »hrvaškost« kraja.

    Takšno ravnanje se (štokavščina je tuja tako Prekmurcem, kot Prlekom, kakor sosednjim Medmurcem!) v ničemer ne razlikuje od ravnanja, italijanskih fašistov po letu 1920, na Primorskem, Goriškem, v Benečiji in v Istri. Tudi fašisti so to izvajali na enak način, z namenom, da z asimilacijo Slovencev utrdijo meje kot izhodišče nadaljnje narodnostne ekspanzije. Tudi oni so trdili, da so l. 1920 priključena slovenska ozemlja geografsko in zgodovinsko sestavina italijanskega narodnega ozemlja, ki pa mu je treba vrniti italijanski značaj. V Medmurju je besedo italijansko, zamenjala beseda hrvaško oz. srbsko, ali kombinacija obojega. Razlika je le v tem, da je jezik na tem območju bil bistveno bolj soroden, kot pa je bil v odnosu med slovenščino in italijanščino. Zato so tudi rezultati bistveno boljši. Za Hrvaško stran seveda!

    Hrvati pa se niso sprijaznili le z hrvatizacijo tistega dela Medmurja, ki je bil v Savski banovini. Enako so poskušali storiti tudi v tistem delu Medmurja, ki je sodil k Dravski banovini. Vendar pa tukaj niso mogli tega izvajati skozi šolski in upravni sistem, temveč le skozi versko pristojnost. Cerkev v Razkrižju, podružnico župnije v Štrigovi, ki so jo vse od leta 1928 vodili slovenski salezijanci iz Veržeja, na zadovoljstvo vseh faranov, sta morala 2. 12. 1936 nepričakovano zapustiti dva slovenska meniha. Grožnje so prihajale iz Zagreba, skupaj z očitki, češ da so kraj preveč slovenili. Že naslednji dan po odhodu, so podružnico prevzeli zagrebški frančiškani. Tega dne je p. Ladislav med pridigo povedal: »Želja je nadbiskupa koadjutora g. dr. Stepinca, da se vrši u ovoj crkvi sve u hrvatskom jeziku.« Iz Poročila lavantinskemu škofu o bojih za slovenske duhovnike je razvidno, da sta že slovenska salezijanca poskusila pridigati hrvaško, pa so ljudje izjavili, da jih v zadostni meri ne razumejo.

    Za razumevanje razkriškega vprašanja je zgovoren tudi tale odstavek omenjenega Poročila: Ker smo Slovenci in hočemo taki tudi ostati so nam že navedene besede p. Ladislava bile kažipot, kaj moramo napraviti, da svoj materni slovenski jezik ohranimo. Zopet smo začeli z zbiranjem podpisov z zahtevo, da naj bo v cerkvi, pa tudi v šoli pri katehizaciji, slovenski jezik. Podpise smo pobirali samo pri poglavarjih družin in smo jih nabrali 212 kar znači ogromno večino vseh onih ki našo cerkev posečajo. V izjavi je še poudarjeno, da je bil »glavni namen frančiškanov izruvati iz našega kraja slovenstvo ter odpraviti to «kranjsko petje«, a ker je p. Ladislav naletel na odpor, je p. provincial frančiškanskega reda p. Troha le tega odpoklical in poslal drugega, še bolj izrazitega aktivista p. Juga iz Zagreba.

    Težave so se večale še, ker je že šlo tudi za prepletanje političnih in verskih tokov. Novemu duhovniku so bila namreč slovenska (kulturna in politična) društva trn v peti, zato je njihovim članom odrekal zakramente in jih oviral pri delu. Tako je 20. 5. 1938 Nadbiskupski ordinariat kar naravnost prepovedal slovenske pesmi v Štrigovi in na Razkrižju ter v istem dopisu zahteval izključno štokavski jezik v cerkvenem bogoslužju. Če je vse to počela hrvaška cerkvena oblast v Dravski banovini, si lahko tem lažje zamislimo, kaj vse se je dogajalo v Savski banovini, kjer je pri hrvatizaciji sodelovala tudi posvetna oblast! In ta je imela na voljo tudi vsa sredstva prisile.


    Zemljevid jasno kaže, da je bilo Medmurje, skupaj s Prekmurjem sestavni del Madžarske in ni sodilo v NDH.

    Leta 1941 so celotno Medmurje, tako tisti del, ki je bil v Savski, kot tudi tisti del, ki je bil v Dravski banovini, poleg tega pa še Prekmurje, zasedli madžarski okupatorji. Medmurje ni bilo v sestavi hrvaške t.i. NDH. Med vojno je bila večina svobodoljubnih prebivalcev organizirana v slovenski OF. Po osvoboditvi je občina Štrigova ostala del Slovenije. Prebivalci so izobesili slovenske zastave in slovenske napise na šolah in krajevnih uradih.


    Zemljevid lepo prikazuje, da celotno Medmurje ni bilo vključeno med operativne cone partizanskih enot na Hrvaškem. Odporniško gibanje je bilo povezano s slovensko OF. Del že hrvatiziranega prebivalstva je simpatiziral z ustaši.

    Nekaj mesecev po vojni, so Hrvati odprli vprašanje občine Štrigova, češ da je celotno Medmurje vedno bilo hrvaško. Zato je bila meseca Vinotoka (oktobra) 1945 ustanovljena posebna komisija iz predstavnikov občinskih narodnih odborov Slovenije in Hrvaške. Čeprav je na tem območju živela večina avtohtonega slovenskega prebivalstva, jim je komisija sporočila, da bodo v prihodnje pripadali Hrvaški. Vse to je bilo sklenjeno kljub temu, da sta bili tako občina Razkrižje z vasmi Šprinc, Globoka, Kopriva, Gibina, Šafarsko in Veščica, kot tudi občina Štrigova z vasmi Robadje, Banfje, Leskovec, Sv. Urban, Stanetinci, Železna gora, Gabrovnik in Jalšovec ter zaselki Leskovščec, Veščički vrh, Krpec, Krče, Kovzloščak, Goričica, Pernjak, Martinovski breg, Orehovščak, Rim, Prekopa, Rimšček, Vrbovica, Mali Slatnjak, Veliki Slatnjak, Trnovčak, Ciganjšček, Vušivčak, Gibinščak, Šafrščak in Razkrižni vrh, administrativno, politično, finančno, sodno in po zemljiški knjigi v pristojnosti okraja Ljutomer! Prebivalci omenjenih vasi in zaselkov se s tem seveda niso strinjali. Po skopih podatkih je demonstriralo okrog 5100 Slovencev. Od tega samo v vasi Razkrižje 800.

    Takratni OZNOvec Zdenko Zavadlav v svoji knjigi Matjaževa vojska na Slovenskem med drugim piše o omenjenih dogodkih naslednje: »Cirkus je bil tudi v Štrigovi. Ti kraji naseljeni večinoma s Slovenci, so v preteklosti stalno spreminjali svojo pripadnost, tako v Avstro-ogrski, v Dravski banovini in v NDH pod okupacijo. Enkrat so bili na slovenski, drugič na hrvaški strani. Po medvojni OF pripadnosti so bili na slovenski strani in so tako hoteli tudi ostati. Organizirali so svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Račun brez krčmarja, tudi dveh krčmarjev! Le-ta sta bila Kardelj in Bakarić! Štrigova z okoliškimi vasmi je hrvaška, saj v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna! Izgleda da za Slovence, za Hrvate pa je. Naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov. Naj živi«bratstvo in edinstvo«! Naj živi internacionalistična KP!«.

    Komisija je nato po demonstracijah določila, da Razkrižje z zaselki Veščica, Šafarsko, Gibina, vas Robadje z zaselki Špornec, Presika, M. Leskovac kot tudi Sv. Urban z vasjo Leskovac pripadejo Sloveniji, drugi del občine pa Hrvaški. Tako je občina Razkrižje s 1600 občani vendarle ostala v Sloveniji, občina Štrigova z 3500 prebivalci v osmih vaseh in enaindvajsetih zaselkih, pa je pripadla Hrvaški. Začela se je neusmiljena okupacija Hrvatov. Hrvaške oblasti so Malega Travna (aprila) 1946, s pomočjo hrvaške UDBE, KNOJA in policije prevzele kontrolo nad vsem območjem. Slovensko policijo je zamenjala hrvaška, pregnali so slovenske učitelje in odstranili slovenske napise ter jih nadomestili s hrvaškimi. Prebivalci so še kar naprej protestirali. Slovenska stran je protestirala tudi s tem, da je ukinila svojo zadrugo in zadržala blago.

    Po ostrih protestih iz Maribora je bila nato ustanovljena nova mešana komisija. Navedena komisija, v kateri sta bila slovenski minister za notranje zadeve Ivan Maček-Matija in hrvaški notranji minister Stevo Krajačić, je v Ljutomeru brez terenskega ogleda sklenila, da področje Štrigove pripade Hrvaški. To je povzročilo nove nemire. Pripovedujejo, da so jezni prebivalci hrvaške učitelje naložili na vozove in jih odpeljali na Hrvaško. Zaradi številnih aretacij slovenskih funkcionarjev so se prebivalci Razkrižja pritožili zvezni kontrolni komisiji. Imenovali so novo komisijo za ureditev meje. Nova zvezna komisija, v kateri so bili kot član Lepa Perović, Pavle Gregorič kot predsednik republiške kontrolne komisije Hrvaške in Vida Tomšič, predsednica kontrolne komisije Slovenije, je položaj raziskala na terenu. Po ugotovitvah te komisije je Razkrižje z okoliškimi vasmi in zaselki ponovno pripadlo Sloveniji, Štrigova pa ponovno Hrvaški. Pokazala se je potreba po zveznem zakonu o meji, vendar nazadnje ni bilo nič natančno sklenjenega.

    Ker pa so prebivalci še naprej demonstrirali, je hrvaška UDBA uvedla nezaslišan teror. Protestnike so pričeli ustrahovati, jih pretepati in krvavo mučiti. Višek nasilja Hrvatov je bil dosežen s pokolom civilistov leta1947 v Jalšovcu pri Štrigovi. Doslej je delno uspelo identificirati 31 žrtev poboja leta 1947, po ustnem izročilu preživelih in sicer:1. Pepi Ružman , Gibina - mučen do smrti, 2. Ivan Prša, Gibina, 3. Štefan Vinko, Razkrižje, 4. Aleks Vinko (brata), Razkrižje, 5. Golenko, Prekmurje, 6. Štefan Prajnar, Banfje (Razkriški vrh), 7. Alojz Benko, Banfje (Šafrščak), 8. - Karba (oče) Banfje (Razkriški vrh), 9. - Karba (sin) Banfje (Razkriški vrh), 10. – t.i."Vodaričin sin" Banfje (Vušivščak), 11. Avgust Repa, Štrigova, 12. Marija Kerčmar, Štrigova, 13. Julija Kerčmar, Štrigova (obe pobiti z motiko), 14. Štefan Barbarič, Štrigova,15. – Barbarič (žena), Štrigova, 16. Durek - ("Kovačev", ime po hiši), Štrigova 17. - (nezakonski fant), Štrigova, 18. Štefan Srša (mož), Jalšovec, 19. Genovefa Srša (žena), Jalšovec, 20. Martin Kodba, Jalšovec, 21. Franc Kovačič, Jalšovec, 22. Štefan Dujh, Businščak (Železna gora), 23. - Zadravec ("Kosminek"), Trnovščak (Grabrovnik), 24. Miško Vozlič, Šafarsko, 25. Ernest Šarman, Maribor, 26. Ivan Petovar, Banfje, 27. - Lutar, Razkrižje, 28. Martin Kunčič, Razkrižje, 29. Martin Rojko, Pršova graba, 30. Pintarič Franc -, 31. Ohman Danijel -. Najbolj uporni in vztrajni so bili zverinsko pobiti z noži, krampi in motikami. Mučili in pretepali so jih s koli, jih utapljali v čebrih polnih vode, rezali so jim jezike in ušesa ter spolovila, jim iztaknili oči, parali črevesje in jih nazadnje na pol žive, umirajoče, pometali v strelski jarek oz. plitvo jamo ter jih le na pol zagrebli. V poduk in opomin vsem ostalim!

    Nekateri so se še naslednjo noč po pokolu, plazili na pol živi, počasi, v mukah umirajoči, naokrog po listju in travi. Okrog 180 Slovencev je bilo zatem zaprtih in obsojenih na dolgoletne kazni v težkih ječah v Slavonski Požegi in drugod. Imetje jim je bilo zaplenjeno. Še večje število je bilo podvrženo sistematični torturi, grožnjam in nasilju. Zanikati so morali svoje nacionalno poreklo in se opredeliti kot Hrvati. Veliko Slovencem je vendarle uspelo pobegniti na slovensko stran, toda precej izmed teh je slovenska UDBA in milica vrnila Hrvatom. Večina tistih, ki so zares ušli, je morala pobegniti iz takratne Jugoslavije v tujino, v Ameriko, Kanado, Avstralijo, zahodno Evropo… Leta 1950 je mladinski sekretar KP Ivan Živkovič omenil plebiscit, s katerim bi pravično rešili pripadnost občine Štrigova, a je bil zato hudo tepen in zaprt v Starem Gradu v Čakovcu, njegovi starši pa so bili obsojeni na večletno ječo.

    Tako je bila občina Štrigova skupaj z ostalim delom Medmurja hrvatizirana, čeprav tudi danes po vseh teh letih in vsemu prestanem, še vedno najdemo Slovence tudi v omenjenih štrigovskih vaseh in zaselkih. Hrvatom pa to še ni bilo dovolj. Po letu 1991 so večkrat izrazili ozemeljske zahteve tudi do občne Razkrižje. V hrvaških publikacijah je povsem vsakdanji članek kot je npr. »Hrvatska Kaniža (tako imenujejo Razkrižje) ima se vratiti Hrvatskoj« , ali pa »Okupirana Hrvatska Kaniža treba da se vrati majci Hrvatskoj«, v katerih mrgoli laži in potvorb v smislu »ovo područje je od pamtiveka Hrvatsko«. Popis iz leta 1948 pove vse. V Razkrižju je takrat prebivalo 1100 Slovencev, 19 Hrvatov in 1 Madžar!




    Pregovor dneva
    Veliko mesto – velika samota.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1991 Na ljubljanskem Trgu republike slovesno razglašena neodvisnost Slovenije
    Rojstva:
    1892 Juš Kozak, slovenski pisatelj († 1964)
    1881 Anton Breznik, slovenski jezikoslovec († 1944)
    Smrti:
    1998 Božo Šprajc, slovenski filmski režiser (* 1947)
    1963 France Grivec, slovenski teolog, zgodovinar, slavist (* 1878)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com