O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Joško Joras


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je bila prva slovenska tiskana knjiga Katekizem napisana leta 1550? V obdobju reformacije jo je napisal protestantski duhovnik Primož Trubar, ki se šteje za začetnika slovenskega knjižnega jezika. Za slovenski knjižni jezik je izbral takratni ljubljanski mestni govor s primesmi dolenjskega in gorenjskega narečja.

    Joško Joras






    Potrdilo Upravne enote Piran, da slovenski državljan Joško Joras prebiva na naslovu Sečovlje 1, v Občini Piran, kar je torej nesporno slovensko ozemlje. Zakaj slovenska policija opušča nadzor nad tem delom slovenskega ozemlja, kjer prebivalstvo terorizirajo »poludeli« hrvaški policijski »vragi«, kakor pravijo sami sebi.

    Joško Joras, slovenski bojevnik za mejo v Istri, se je rodil 14. Kimavca 1950 v Mariboru. Že njegova mama je bila odločna domoljubka. Med 2. svetovno vojno je v Mariboru imela, pod krinko italijanske državljanke, v gostilni skrivno bazo, v kateri je bila javka slovenskih borcev za svobodo. Ko je Italija leta 1943 kapitulirala, so Nemci Jorasovo mamo zaprli in jo poslali v koncentracijsko taborišče. Od tam se je po vojni vrnila kot 38-kilogramski okostnjak. Rodila je sedem zdravih otrok, med katerimi je bil najmlajši prav Joško. Ko mu je bilo pet let, je ostal brez očeta, kateri je zaradi komunističnega terorja moral zbežati iz Slovenije v tujino. Vzgojila ga je mama, ki jo je skušala komunistična OZNA (UDBA) rekrutirati kot vohunko, kar je pogumno in gladko zavrnila. Očitno je kar nekaj maminega karakterja bilo prenesenega tako genetsko, kot tudi s primerno vzgojo, na Joška.

    Ko mu je bilo deset let, se je družina preselila v Piran, kjer se je Joško izšolal za natakarja. Tja so se preselili zato, ker je doktor materi zaradi uničenega zdravja svetoval obmorsko klimo. Pri dvajsetih se je Joško odpravil na delo v Nemčijo, v Porurje. Odšel je, ker ga je vleklo v svet. Po treh letih je prevzel vodenje restavracije in zaživel uspešno ter dobro plačano življenje. Ko je dosegel želeno materialno blagostanje in spoznal svet, je dojel, da mu nekaj manjka. Sam pravi: "Čut za slovenstvo se mi je pravzaprav aktiviral šele v tujini. Šele tam sem videl, kako je Primorska v resnici prečudovita. "

    Zato se je leta 1983 vrnil domov. Ker ni imel potrebnih zvez (balkansko – komunistično - socialističnih VIP), ni mogel najti ustrezne gradbene parcele. Zato je obnovil materino hišo v Sečovljah. Naslednja leta je tu živel normalno življenje, brez kakršnihkoli posebnih težav. Te pa so se paradoksalno začele prav po osamosvojitvi Republike Slovenije in razpadu nekdanje SFRJ. Dokler je bila Republika Hrvaška v vojni, je še nekako šlo, zatem pa so se povsem jasno pokazale aspiracije Hrvatov po slovenskem ozemlju. Vse bolj so postajale očitne hrvaške težnje po uzurpaciji in njim odgovarjajoči podli konkretni pritiski, katerim pa se Joras ni uklonil. Joško o Hrvaški pove: "Hrvaška ni bila nikoli dober sosed - kar se je v preteklosti pokazalo ničkolikokrat. Med '41 in '45 so bili četrti okupator slovenskega ozemlja ... Mnoge naše ljudi so pobijali in pretepali, ker so hoteli ostati Slovenci. Dejansko gre za to, da je to počela hrvaška politika, česar pa ne smemo enačiti s hrvaškim narodom, ki ni kriv za to."


    Jorasova hiša, ki obupno potrebuje fasado, katere še zmeraj ni, saj Jorasa pri tem ovirajo hrvaški okupatorji.

    Danes Joras stanuje na naslovu Sečovlje 1, v Sečovljah, v občini Piran, na nespornem slovenskem ozemlju, ki ni nikdar v zgodovini bilo hrvaško.

    Je v konstantnem sporu s hrvaškimi oblastmi in ga je hrvaška policija večkrat aretirala na slovenskem ozemlju, kjer prebiva. Joško Joras ni nikdar priznal hrvaške okupacije. Na svojo hišo je z velikimi črkami napisal – TUDI TUKAJ JE SLOVENIJA. Do svojega doma si je uredil pešpot, katera gre desno od hrvaške kontrolne točke (hrvaška kontrolna točka je postavljena na nesporno slovenskem zemljišču in katastru, ki sodi v občino Piran, kar je brez primere in v nasprotju z Ustavo in zakoni Republike Slovenije), vendar so mu to legalno pot Hrvati zaprli s štirimi cvetličnimi koriti.

    Joras ne bi bil Joras, če ne bi vztrajal na svoji pravični poti do resnice. Po pravni poti, se je obrnil na Sodišče v Piranu, katero mu je z dvema odločbama dalo prav in potrdilo dejstvo, da gre za nesporno slovensko ozemlje, po katerem je Joško zgradil pot do svojega doma.

    Žal so prizadevanja Joška Jorasa prepogosto osmeševali in skušali diskreditirati nekateri slovenski novinarji in mediji. Njihov namen je bil odvrniti pozornost od pravih težav – DEJSTVA, DA SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENI ORGANI KRŠIJO USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE IN NE SKRBIJO ZA OSNOVNE NALOGE SLOVENSKE DRŽAVE – VAROVANJE SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV IN SLOVENSKEGA OZEMLJA! Ti nekateri mediji in novinarji, v službi politike, so očitno imeli za nalogo (prejeli so jo od politikov in nosilcev kapitala, katerim je vseeno za slovenski narod), slovenski javnosti predstaviti Jorasa kot nergača in incidentno osebo, da ne rečemo celo klovna. Vseskozi so javnosti poročali izrazito manipulativno, da bi dosegli želene učinke.

    V Jorasovem primeru ni bilo zaslediti nikakršnih človekoljubnih organizacij, niti posameznikov, ki bi se zavzeli za pravno državo in človekove ter državljanske pravice! Očitno je pravna država pravna samo za nekatere, enako pa velja tudi za državljanske svoboščine in pravice!

    Joško Joras, ki bi moral biti po pravici označen kot največji borec za celovitost in nedeljivost Republike Slovenije in za pravno državo, še zmeraj vztrajno počne vse, da bi Slovencem in Evropi ter svetu dokazal kdo ima prav. Pri tem mu bomo po naših najboljših močeh pomagali tudi vsi hervardi!

    Za Slovenijo! Od zmage, do zmage naprej!



    Pregovor dneva
    Veliko mesto – velika samota.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1922 v Ljubljani se začne 1. konferenca SKOJ-a
    Smrti:
    1908 Gustav Ipavec, slovenski skladatelj (* 1831)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com