O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti

    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred Ustoličevanja knezov in vojvod, na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis Ustoličevanja, tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, kateri je s svojimi začetnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu Ustoličevanja.

    Jožef Mrak
    Ob 300 letnici rojstva




    Jožef Mrak spada med najvidnejše slovenske politehnike 18. stoletja, saj se je zapisal v zgodovino kot jamomerec, geodet, kartograf, predavatelj, slikar in graditelj mogočnih klavž na Idrijci in Belci. Njegovo obsežno in dragoceno kartografsko zapuščino hranijo mnogi arhivi, predvsem pa dunajski arhiv Dvorne komore.

    Jožef Mrak se je rodil 25. 02. 1709 v Idriji. O njegovi mladosti je znanih bolj malo podatkov. Pri rudiniku se je zaposlil leta 1736 in nato podjetju služil 40 let. Mrak je v takratni poklicni tehnični in zemljemerski šoli kmalu postal najboljši gojenec in se uveljavil kot najobetavnejši rudniški jamomerec. Leta 1741, ob smrti cesarja Karla VI, očeta Marije Terezije, je naslikal barvito okrašen mrtvaški oder. Po letu 1753 je v virih omenjen kot glavni rudniški jamomerec, po upokojitvi pa so mu prisodili naziv jubilarni (zaslužni). Kljub ugledu in spoštovanju pa je s težavo preživljal svojih sedem otrok.

    V štiridesetletnem poklicnem delu je Mrakovo udejstvovanje obsegalo teoretično in praktično poučevanje v geometrijski šoli pri rudniku, meritve in kartiranje jame, izdelovanje načrtov, navigacijska dela na Ljubljanici in Savi ter geodetska in kartografska opravila po Kranjskem in Štajerskem. Vrhunski kartografski in slikarski dosežek pa je predvsem Načrt in prerez idrijske živosrebrne jame iz leta 1770, ki nam odstira poglede na dogajanje v rudniškem podzemlju. Poleg tega je spretno obvladoval tudi oblikovanje zahtevnih estetskih izdelkov iz različnih materialov. S freskami je poslikal celotni stropni del cerkve Marije na Skalci. Mrak je velikopotezno dekoracijo izdeloval v letih 1762-1766. Eno njegovih najbolj bolj zanimivih del, je gravirana prenosna sončna ura iz živosrebrne rude, ki jo danes hrani Narodni muzej v Ljubjani.

    Nedvomno pa je Mrakova enkratna gradbena stvaritev - klavže - pomembna v evropskem prostoru tehničnih spomenikov. Klavže, imenovane tudi »slovenske piramide«, so ime za poseben jez za zbiranje vode in občasno plavljenje lesa po sicer malo vodnatih rekah. V Idriji so lesene naprave te vrste začeli postavljati že v 16. stoletju, Mrak pa je vodil delovno komisijo za izgradnjo kamnitih klavž. Najbolj popolne klavže so po Mrakovih načrtih dogradili leta 1773 na Idrijci. Gradnja je trajala pet let, delovale pa so polnih 153 let (do 1926). Po razsežnosti in učinkovitem delovanju so brez primere med tovrstnimi tehničnimi spomeniki v svetu. Zaradi posebno trdne konstrukcije se je kamniti del ohranil do današnjega časa kot edinstven spomenik tehnične kulture v Sloveniji.


    Klavže na Idrijci. Slika povzeta iz www.slovenia.info

    Jožef Mrak se je uveljavil v širšem slovenskem prostoru, pa tudi zunaj takratnih deželnih meja. Prevzemal je odgovorne tehnične projekte doma in na tujem. Ustvarjal je kot neposredni sodelovec dveh slovečih naravoslovcev in zdravnikov dr. Joannesa Antoniusa Scopolija in Balthasarja Hacqueta, njegovo ime pa so dobro poznali in cenili tudi na cesarskem Dunaju. Ob 300 letnici Mrakovega rojstva je Pošta Slovenije 30. 1. 2009 izdala znamko z njegovo podobo.

    Literatura:
    - Arko, M.: Zgodovina Idrije. – Katoliška knjigarna, 1931
    - Kavčič, J.: Pred 300 leti se je rodil Jožef Mrak. V Komunitator, let. 8, št. 47. – FMR – Media, 2008
    - Sitar, S.: Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. – Prešernova družba, 1987




    Pregovor dneva
    Dejanja so glasnejša od besed.
    več pregovorov


    Smrti:
    1997 1997 - Franci Zagoričnik, slovenski pesnik, prevajalec (* 1933)
    1901 Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik (* 1879)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com