O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Kolumne

    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da se Idrija, manjše slovensko mesto, ponaša z drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu? Rudnik se po 500 letih obratovanja počasi zapira in preureja v muzej, ki se ponaša z največjo leseno-železno črpalno napravo v Evropi, izdelano leta 1792, ki je črpala vodo iz predelov kar 238 m pod zemljo.

    JURJEVANJE: Slovenski ali hrvaški folklorni festival?



    Jurjevanje je festival folklore, gastronomije in rokodelstva. Na njem nastopijo različne folklorne skupine, ki predstavijo stare ljudske plese in običaje.

    Prireditev je dobila ime po ljudskih običajih na jurjevo. Jurjevo je nekoč spadalo med najpomembnejše praznike, saj so naši davni predniki v spomladanskem obdobju izkazovali čast oživljeni naravi, od katere so bili kot poljedelci življenjsko odvisni. Verovali so, da prinaša ponovno rast Zeleni Jurij. Pod vplivom krščanstva so se v stoletjih starodavna verovanja spremenila, iz česar so nastali razni običaji in navade. Ostanek nekdanjih jurjevskih obredov je bilo po vaseh v beli krajini pastirsko jurjevanje. Na jurjevo, se je zbrala kakšna skupinica dečkov. Enega izmed sebe so odeli v zelenje, to je bil Zeleni Jurij. Z njim so nato hodili po vasi, od hiše do hiše in peli jurjevsko pesem, s katero so prosili za darove. Pri vsaki hiši so dobili jajce ali dva, pogosto pa tudi ničesar. V zahvalo za darove, so izročili gospodinji zeleno vejico, če pa niso dobili ničesar, so zaželeli, da bi se pri hiši zgodilo kaj slabega.

    18.6.08 se je festival Jurjevanje odvil že 45. zapored in je najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Za Belokranjce je to velika čast. Otvoritev je prenašala celo nacionalna televizija, na kar smo bili neizmerno ponosni, a kaj kmalu je naš ponos minil. Verjeli ali ne več kot polovico prireditve je bilo v nam tujem in nerazumljivem jeziku-hrvaškem. Začel sem se spraševati od kje, kako, zakaj. Toliko vprašanj a nobenega odgovora. V mojem srcu je še pred kratkim veselje zamenjala žalost. Ko sem iskal možne odgovore sem naletel na tale odstavek, ki ga sporoča organizator: »Letošnje Jurjevanje bo poskušalo prikazati folklorno dediščino vseh bivših republik Jugoslavije (Srbija, Slovenija, Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Črna gora). S to gesto predstavitve ljudskega izročila omenjenih držav želimo obuditi prijateljstvo med narodi bivše »juge« in dokazati, da ima Jurjevanje tudi moč prijateljskega povezovanja in združevanja.«

    Vse lepo in prav a na čigav račun se je potrebno poniževati in klanjati tujcem. Tako kot nekoč v slogu »bratstva in enotnosti«? Nekateri so že pozabili kakšno je bilo to bratstvo. Letos bomo praznovali 17. obletnico osamosvojitve in sprašujem se, zakaj smo se osamosvojili, če pa nas na vsakem koraku posiljujejo z Balkanom. Imamo razne koncerte tretjerazrednih pevcev, ki ne morejo uspeti v domačem okolju, a pri nas so »zvezde«. Da ne govorimo o ultra nacionalističnih srbskih koncertih, ki jih izvaja oseba, zelo tesno povezana z vojnimi zločinci. Kot pika na i, pa smo dočakali še to, da se najstarejša folklorna prireditev v Sloveniji vodi v hrvaškem jeziku.

    Enostavno ne morem razumeti kako malo narodne samozavesti imajo nekateri. Zaradi »prijateljstva« bomo v lastni državi govorili tuji jezik. Mar bi to v obratni smeri storili Hrvati in na prireditev povabili še Lojzeta Slaka, tako kot smo mi letos Arsena Dedića? Močno dvomim.

    Druga obrazložitev, na katero sem naletel, je bila tale: »Otvoritveni ceremonial festivala bomo izvedli v sodelovanju z Društvom slovensko-hrvaškega prijateljstva in Občino Črnomelj. Celotni otvoritveni ceremonial 45. Jurjevanja v Beli krajini, bosta v živo prenašali tudi RTV Slovenija in HRT - Hrvaška radiotelevizija iz Zagreba.«

    Seveda sem takoj preveril na hrvaškem programu in videl da ni iz njihove strani nobenega prenosa v živo, temveč so imeli eno izmed svojih oddaj in se veselo zabavali. Pa tudi v kolikor bi bil prenos v živo iz hrvaške strani, ni to nikakršno opravičilo, da se vodi prireditev v tujem jeziku. Bela krajina ni dvojezično območje in tudi nikoli ne bo. Tukaj ni bilo nikoli hrvaške narodne manjšine, kakor hočejo napačno prikazati, bili so samo uskoki s srbskimi koreninami, katerih potomci so leta 1991 jasno in glasno povedali, da so Slovenci in da je njihova domovina Slovenija.

    Hrvaška bo postala prijateljska država, ko se bo pričela obnašati kakor zrela evropska država, ne pa kakor najstnik v puberteti, ki ves čas preizkuša, kje so meje. Država, ki je samo v zadnjem stoletju premaknilo svojo mejo za 30km v škodo Slovenije in to počne še danes, ni prijateljska država. Morda pa ne razumem pomena besede prijateljstvo.

    Neki pregovor pravi, da pravo vrednost nečesa spoznaš šele takrat ko to izgubiš. Koroški in italijanski Slovenci bi vedeli o čem govorim, kajti se vsakodnevno borijo za to, da lahko negujejo materni jezik in danes jih popolnoma razumem. Mnogi naši rojaki, ki pa živijo v lastni domovini se tega ne zavedajo. Ne zavedajo se kakšen pomen ima naš jezik. Mogoče se ga tile »janičarji« celo sramujejo in še vedno sanjajo o enem in edinem

    jugoslovanskem narodu. Stoletja in stoletja je bila naša beseda preganjana, ponekod je še danes, mi pa še nismo dojeli kakšno čast imamo, da lahko živimo v svoji svobodni domovini. Mojim zamejskim rojakom ostaja uteha, da živijo v tuji državi in jim ves čas vsiljujejo tuje besede, a kaj preostane meni?

    Janez Novak



    Pregovor dneva
    Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1913 izhajati začno Novine za Vogrske Slovence
    Rojstva:
    1908 Frančišek Smerdu, slovenski kipar († 1964)
    Smrti:
    1957 Ferdo Kozak, slovenski pisatelj (* 1894)
    899 Arnulf, vojvoda karantanskih Slovencev (* 850)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com