O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija kneževina Karantanija? V različnih ozemeljskih in političnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja, do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na različne vojvodine in krajine – Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, vojvodina Kranska.

    Karantansko kraljestvo - Velika Karantanija



    V 9. Stoletju se imeni Karantanija in Karantanci razširita na vse alpske, posavske in panonske Slovence ter njihovo ozemlje.

    Karantanija postane okrog leta 876 pod Arnulfom Koroškim kraljevina v kateri sta združeni Karantanija in Panonija (po našem kasnejšem poznavanju pokrajin so to dežele Koroška, Štajerska, Kranjska, Panonija - Prekmurje, Medmurje, Zagorje, Slavonija in pokrajina okrog blatnega jezera) - Regnum Carentano - karantansko kraljestvo. Zatem pride Arnulf leta 887 na državni zbor frankovskega kraljestva v Triburu (Trier), z veliko vojsko Noričanov - Karantancev in Sloven(c)ov (cum manu valida noricorum et sclavorum), odstavi svojega strica Karla III. In prisili ostale da ga izvolijo za kralja vzhodnih frankov. 22. Februarja leta 896 postane še cesar. Umre 8. Decembra 899. Po njegovi smrti kraljestvo Karantanijo zrušijo Madžari, ki dokončno zasedejo skoraj vso panonijo, medtem ko prvotna Karantanija ostane še naprej neodvisna.

    KRALJESTVO KARANTANIJA (REGNUM CARENTANO)

    Leta 865 je neposredno oblast nad Karantanijo prevzel sin frankovskega kralja Ludvika Germanskega, kraljevič Karlman, ki je že pred tem živel v Karantaniji s slovensko plemkinjo Liutswind. Karlman s svojo zakonito ženo ni imel otrok, je pa imel z Liutswind zunaj zakonskega sina Arnulfa, rojenega okrog leta 850. Po očetovi smrti, leta 876 je Arnulf Koroški postal nov karantanski vojvod. Karantanci so ga imeli izredno radi, ker je bil pogumen in razsoden vladar. Zaradi svojega nezakonskega statusa ni imel pomembnejšega položaja v tedanji karolinški hierarhiji, čeprav je bil najbolj sposoben izmed vseh takratnih potomcev Karla Velikega (Karolingov).

    Arnulf Koroški je bil zelo razočaran nad tedanjim kraljem, svojim stricem Karlom III. Debelim, ki se je pogosto s svojimi sovražniki pogajal in jim v zameno za mir plačeval s srebrom in zlatom. Tudi pogosto podkupovanje drugih karolinških kraljevičev je imel za zelo sramotno. Arnulf pa je bil povsem drugačen, saj se s svojimi nasprotniki ni hotel pogajati. Dolgo se je bojeval z drugim slovenskim knezom Svetopolkom (Sventopolk, Svatopluk), ki je bil na čelu Moravske (Slovaške). Oba vladarja sta bila neprestano v sporu zaradi vpliva na Rakoško - »vzhodno grofijo ob Donavi« ali vmesno ozemlje med Karantanijo in Moravsko, iz česar je kmalu nastala »Osterreich« ali Avstrija oz. Vzhodna krajina ali marka.

    Poleg tega ozemlja pa je šlo tudi za prevlado v Panoniji. Leta 855 sta oba slovenska vojvoda vendarle sklenila mir. Ko so se leta 887 predstavniki frankovskega plemstva zbrali na državnem zboru v Trieru (Triburu), je karantanski vojvod Arnulf Koroški, tja prišel z veliko vojsko Noričanov (Karantancev) in drugih Sloven(c)ov, ali kot poroča vir v latinskem jeziku – Cum manu valida Noricorum et Sclavorum. Danes bi rekli da je izvedel »državni udar s svojo slovensko vojsko« in odstavil svojega strica, kralja Karla III. Debelega ter tamkaj zbrane plemiče prisilil, da so za novega kralja izbrali njega.

    Tudi Arnulfova domača vojvodina Karantanija je takrat dobila svoj drugačen družbeni položaj. V virih jo omenjajo kot Regnum Carentano ali Kraljestvo Karantanijo. Arnulfovo Karantansko kraljestvo je obsegalo Karantanijo (poznejši Koroško in Štajersko), vključno s poznejšo Kranjsko ter Panonijo vključno s Slovinijo (Slavonijo). Arnulf je upravljanje Kraljestva Karantanije prepustil svojim zaupnikom, predstavnikom domačega karantanskega in panonskega plemstva. V Karantaniji je bil njegov namestnik bratranec Luitpold (ta je bil začetnik velike rodbine Luitpoldincev, ki je potem še dolgo vladala v Karantaniji, pa tudi na Bavarskem), v Panoniji pa vojvod Braslav, ki se je po vojni z Madžari umaknil v Savinjsko dolino. Po eni izmed teorij, je prav vojvod Braslav začetnik Žovneških grofov, kasneje državnih knezov in trojnih imperialnih grofov Celjskih.

    Arnolf Koroški pa se ni zadovoljil le z nazivom frankovskega kralja, temveč je hotel tudi obnoviti njegovo slavo in veličino kakor v času Karla Velikega. Za svoje zaveznike in vazale si je pridobil pariškega grofa in kralja Francije Oda, furlanskega grofa Barengarja in burgundskega vojvodo Rudolfa. Predvsem pa je postal Arnulf zaveznik rimske Cerkve, ki mu je leta 889 podelila časten naslov svojega sina in branitelja: Arnolfus rex ecclesiae chatolichae filius et defensor.

    Tega leta ga je rimski papež Štefan V. povabil v Rim, da bi mu izročil tudi cesarsko krono. Toda Arnulf je bil ponovno zapleten v hude boje z Moravci in se ni mogel odzvati vabilu. Cesarsko krono si je takrat namesto Arnulfa izsilil vojvod Vido iz Spoleta, ko pa je ta leta 895 umrl, je novi papež Formoz tokrat že drugič povabil Arnulfa Koroškega v Rim. Konec tega leta je Arnulf dejansko prispel v Rim s svojo vojsko, 22. februarja naslednje leto (896) pa je bil kronan za cesarja. Žal je umrl že tri leta kasneje po dolgi bolezni, 8. decembra 899.

    Po Arnulfovi smrti leta 900 so kraljestvo Karantanijo napadli Madžari. Kmalu so zasedli večji del ravninske Panonije in jo odtrgali od Karantanije. V vojni z Madžari 901 je Arnulfov bratranec, karantanski in bavarski mejni grof Luitpold zmagal ter ohranil samostojnost Karantanije. Nekaj let kasneje so Madžari napadli in uničili še Veliko Moravsko (906), ki se nikoli ni več obnovila. Leto za tem je mejni grof Luitpold pri Bratislavi (907) utrpel uničujoč poraz. V boju z Madžari je padel tudi sam.

    Po Luitpoldovi smrti je postal vladar Karantanije in Bavarske njegov najstarejši sin vojvod Arnulf (Bavarski). Že leta 916 je prepustil Karantanijo svojemu mlajšemu bratu vojvodu Bertoldu Koroškemu, ki je sicer v virih omenjen kot karantanski vojvod šele leta 927. Ko je njegov starejši brat Arnulf umrl (938), je Bertold Koroški postal tudi bavarski vojvod. Leta 943 se je Bertold Koroški vnovič izkazal in se potrdil kot pogumen vladar, ko je premagal Madžare, ki so vnovič napadli Karantanijo. Umrl je leta 947.



    Po karantanskem pravu, ki upošteva žensko nasledstveno vejo, so bili nasledniki Arnulfa Koroškega, ki so izhajali iz Luitpoldincev, Konradincev, Otonov in Salijcev, tudi za Karantance zakoniti domači vladarji in ne tujci!

    Geografija angleškega kralja Alfreda, nastala okoli leta 880, pove, da je mejila Karantanija ob Donavi na severu na Velikomoravsko (Slovaško), na vzhodu pa na Bolgare, od katerih jih je delila le "pustinja med Donavo in Tiso". Na vzhodu npr. Blatni Kostel leta 880 zanesljivo neposredno pripada h Karantaniji. Leta 871 šteje iz Panonije pobegli salzburški duhovnik, ki je verjetno tudi avtor Conversio bagoariorum et carantanorum, zgodovino Spodnje Panonije le za del zgodovine Karantancev. (glej b. Grafenauer, Karantanija, str. 263!)




    Pregovor dneva
    Vsakomur se svoje najlepše zdi.
    več pregovorov


    Smrti:
    1930 Friderik Pregl, slovenski zdravnik, kemik, nobelovec 1923 (* 1869)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com