|  |
Ali ste vedeli...?
da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v Avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje Red Marije Terezije.
|
|
 Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
Kartuzijanski samostan Jurklošter
Naj omenimo da se je kraj sprva imenoval Jurjevo ali Jurjev dol. Samotno dolino so kartuzijani izbrali za svoje domovanje, namreč bila je edina primerna da so se umaknili v samoto. Jurklošter je bil ustanovljen na ozemlju Krške škofije leta 1167 s strani škofa Henrika I., leta 1173 pa ga je potrdil sam papež Aleksander III. Lata 1185 je v kartuziji delovalo 12 očetov, 16. bratov in prior. Zaradi redovne nediscipline in gospodarskega zanemarjanja jo je Krški škof Ekhard razpustil že leta 1199. Prevzela jo je krška škofija in ustanovila kapitelj (zbor) kanonikov. Na prošnjo Žičkega priorja je deželni vojvod Leopold VI. Slavni odkupil posest in leta 1209 ustanovil novo kartuzijo, vendar je tudi kapitelj obstajal vse do leta 1227 skupaj s cerkvijo in pokopališčem. V tem letu je Leopold VI. od Krške škofije odkupil posest. Še leta 1506 je bilo v kartuziji 14 patrov 6 bratov nato pa se je število zmanjševalo. Tudi grofje Celjski so bili kartuziji izredno naklonjeni, tako je Miroslav Celjski dal v posest kartuziji cerkev sv.Egidija v Zidanem mostu. Celjani so si dali na pokopališču postaviti tudi svojo kapelo in na hodniku kartuzije oltar. Iz ohranjenih listin lahko razberemo da se je leta 1368 samostan popolnoma obvezal Hermanu Celjskem, njegovim dedičem in potomcem. Herman je zato dal dve desetini: eno od posestev iz Jurkloštru in drugo v fari Šentrupert. V 16. stoletju je začel samostan postopoma propadati, h tem je pripomogel deloma tudi Martin Luter, saj je del menihov popolnoma prevzel njegov način razmišljanja in so se popolnoma predali uživanju življenja na zemlji. Nadvojvoda Ernest je tako samostan predal jezuitom. 1635 so samostan oplenili uporni kmetje, leta 1681 na Vischerjevi upodobitvi pa je že razdejan. Po ukinitvi jezuitskega reda 1773 je gospoščino prevzel študentski fond in jo oddal v najem. 1780 je po odstranitvi razvalin na istem mestu bil pozidan dvorec. Dvorec so konec 18. stoletja pozidali na temeljih nekdanjega samostana v tipičnem baročno-klasičnemu slogu. Stavba, ki se je s svojim zahodnim krilom naslonila na cerkev, je imela v tlorisu obliko črke L, proti vzhodi pa se je odpirala vse do obzidja. Obsegala je eno nadstropje in pol-etažno, kleti pa ni imela. Na dvoriščni strani je obe krili obtekal arkadni hodnik.
dvorec predvojni posnetek
Jurklošter s cerkvijo in dvorcem (C. Reichert,1860)
Jurklošter (G.M. Vischer 1681)
pečat samostana iz prve polovice 14. stoletja
|
|
|
|
|
|
