|  |
Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci majhnega kraja Bloke so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.
|
|
Kartuzijanski samostan Jurklošter
Naj omenimo da se je kraj sprva imenoval Jurjevo ali Jurjev dol. Samotno dolino so kartuzijani izbrali za svoje domovanje, namreč bila je edina primerna da so se umaknili v samoto. Jurklošter je bil ustanovljen na ozemlju Krške škofije leta 1167 s strani škofa Henrika I., leta 1173 pa ga je potrdil sam papež Aleksander III. Lata 1185 je v kartuziji delovalo 12 očetov, 16. bratov in prior. Zaradi redovne nediscipline in gospodarskega zanemarjanja jo je Krški škof Ekhard razpustil že leta 1199. Prevzela jo je krška škofija in ustanovila kapitelj (zbor) kanonikov. Na prošnjo Žičkega priorja je deželni vojvod Leopold VI. Slavni odkupil posest in leta 1209 ustanovil novo kartuzijo, vendar je tudi kapitelj obstajal vse do leta 1227 skupaj s cerkvijo in pokopališčem. V tem letu je Leopold VI. od Krške škofije odkupil posest. Še leta 1506 je bilo v kartuziji 14 patrov 6 bratov nato pa se je število zmanjševalo. Tudi grofje Celjski so bili kartuziji izredno naklonjeni, tako je Miroslav Celjski dal v posest kartuziji cerkev sv.Egidija v Zidanem mostu. Celjani so si dali na pokopališču postaviti tudi svojo kapelo in na hodniku kartuzije oltar. Iz ohranjenih listin lahko razberemo da se je leta 1368 samostan popolnoma obvezal Hermanu Celjskem, njegovim dedičem in potomcem. Herman je zato dal dve desetini: eno od posestev iz Jurkloštru in drugo v fari Šentrupert. V 16. stoletju je začel samostan postopoma propadati, h tem je pripomogel deloma tudi Martin Luter, saj je del menihov popolnoma prevzel njegov način razmišljanja in so se popolnoma predali uživanju življenja na zemlji. Nadvojvoda Ernest je tako samostan predal jezuitom. 1635 so samostan oplenili uporni kmetje, leta 1681 na Vischerjevi upodobitvi pa je že razdejan. Po ukinitvi jezuitskega reda 1773 je gospoščino prevzel študentski fond in jo oddal v najem. 1780 je po odstranitvi razvalin na istem mestu bil pozidan dvorec. Dvorec so konec 18. stoletja pozidali na temeljih nekdanjega samostana v tipičnem baročno-klasičnemu slogu. Stavba, ki se je s svojim zahodnim krilom naslonila na cerkev, je imela v tlorisu obliko črke L, proti vzhodi pa se je odpirala vse do obzidja. Obsegala je eno nadstropje in pol-etažno, kleti pa ni imela. Na dvoriščni strani je obe krili obtekal arkadni hodnik.
dvorec predvojni posnetek
Jurklošter s cerkvijo in dvorcem (C. Reichert,1860)
Jurklošter (G.M. Vischer 1681)
pečat samostana iz prve polovice 14. stoletja
|
|
|
|
|
|
