O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Simboli


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenski strelec Rajmond Debevec osvojil zlato na Olimpijskih igrah Sydney 2000, ima več kot 25 medalj s svetovnih strelskih tekem, med katerimi so tudi takšne z največjih tekmovanj? Med drugim je bil Rajmond Debevec v letih 1991 in 1993 razglašen tudi za najboljšega strelca na svetu. S svojimi strelskimi dosežki pa se je vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

    Knežji kamen





    Knežji kamen simbolično predstavlja starodavno slovensko identiteto, predvsem pa državnost in hkrati z njo tudi samobitnost ter izvorno politično kulturo. Knežji kamen predstavlja središče slovenskega demokratičnega obreda, ki je v svetovnem merilu brez primere. Na podlagi slovenskega ustoličevanja, o katerem je govora na drugem mestu, se je utrdila in razvila pogodbena teorija o prenosu pravice vladanja iz ljudstva na vladarja. In več kot tisoč let kasneje je tudi na podlagi poznavanja karantanskega ustoličevanja nastala ameriška ustava, ki jo ves svet ima za izredno napredno in demokratično glede na takratne čase. Slovenci smo že najmanj tisoč let pred njo ne samo poznali teorijo o prenosu oblasti z ljudstva na vladarja, temveč smo jo dosledno tudi izvajali. Očitno pa je bila za tiste čase preveč napredna in smo tudi zaradi tega bili izpostavljeni hudim pritiskom bistveno manj družbeno razvitih, vendar pa vojaško agresivnejših ljudstev.

    Knežji kamen je po svojem izvoru glavič rimskega stebra iz ruševin noriškega mesta Virunum, ki je bil nekaj kilometrov naprej od karantanskega središča, Krnskega gradu. Ostanki oz. izkopanine Virunuma so zelo slabo označene, vendar jih je mogoče videti na levi strani glavne ceste, ki vodi od Celovca proti Št. Vidu. Simbol slovenske samobitnosti, starožitnosti in slovenske državnosti - knežji kamen, se je nahajal na Gosposvetskem polju, s starim imenom Svatne in sicer med Glanekom in Gospo sveto.



    Kasneje so ga Avstrijci od tam odstranili in ga prenesli v Deželni muzej v Celovcu, kjer se žal nahaja na precej neuglednem mestu. Ustoličevanje je obstajalo v Karantaniji že pred prihodom krščanstva med Slovence. Bilo je neposredno povezano z izbiro novega vladarja, z njim pa je novi izvoljeni vladar Slovencev na slovesen in simbolično izredno globok način sprejel oblast iz rok ljudstva.

    Knežji kamen predstavlja simbol boga, ki izhaja iz staroverskega izročila Slovencev, hkrati pa ni bil v nasprotju niti s krščansko vero in zato se je kot takšen ohranil še nekaj stoletij po prihodu krščanstva med Slovence. Vsak vladar Karantancev se je bil dolžan ustoličiti na knežjem kamnu in simbolično sprejeti oblast iz rok slovenskega ljudstva!

    Zadnji ki je to storil na tradicionalni način je bil Ernest Železni leta 1414. Čeprav je oblast že pred tem postala dedna in ne več demokratično izbrana od ljudstva, kar je nedvomno precejšen korak nazaj, pa je slovensko ljudstvo še vedno vztrajalo pri svoji tradicionalni podelitvi oblasti novemu vladarju. Tako je sin Ernesta Železnega, cesar Friderik III., leta 1443 prosil koroške deželne stanove, da so mu spregledali preobleko v kmeta, ki se mu kot cesarju ni več zdela primerna. Deželni stanovi so mu ugodili in nato je sprejel njihov poklon ter zaprisegel da hoče spoštovati pravice slovenske dežele. Šele s tem je dobil izvršno oblast. Tako so storili tudi drugi vladarji za njim, ali osebno, ali pa po svojih zakonitih zastopnikih, vse do cesarja Karla VI., leta 1728. Vedno samo v slovenskem jeziku!

    Glej:
    - J. Felicijan, The Installation of the Dukes of Carinthia;
    - J. Mal, Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država;
    - J. Šavli, Slovenska znamenja;
    - J. Mal, Osnove ustoličenja karantanskega kneza.



    Pregovor dneva
    Vsakomur se svoje najlepše zdi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1926 Josip Perme odkrije Županovo jamo
    Rojstva:
    1891 Janez Jalen, slovenski pisatelj († 1966)
    1887 Albert Sirk, slovenski slikar († 1947)
    1842 Anton Tomšič, slovenski časnikar, urednik († 1871)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com