O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Simboli


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.

    Knežji kamen





    Knežji kamen simbolično predstavlja starodavno slovensko identiteto, predvsem pa državnost in hkrati z njo tudi samobitnost ter izvorno politično kulturo. Knežji kamen predstavlja središče slovenskega demokratičnega obreda, ki je v svetovnem merilu brez primere. Na podlagi slovenskega ustoličevanja, o katerem je govora na drugem mestu, se je utrdila in razvila pogodbena teorija o prenosu pravice vladanja iz ljudstva na vladarja. In več kot tisoč let kasneje je tudi na podlagi poznavanja karantanskega ustoličevanja nastala ameriška ustava, ki jo ves svet ima za izredno napredno in demokratično glede na takratne čase. Slovenci smo že najmanj tisoč let pred njo ne samo poznali teorijo o prenosu oblasti z ljudstva na vladarja, temveč smo jo dosledno tudi izvajali. Očitno pa je bila za tiste čase preveč napredna in smo tudi zaradi tega bili izpostavljeni hudim pritiskom bistveno manj družbeno razvitih, vendar pa vojaško agresivnejših ljudstev.

    Knežji kamen je po svojem izvoru glavič rimskega stebra iz ruševin noriškega mesta Virunum, ki je bil nekaj kilometrov naprej od karantanskega središča, Krnskega gradu. Ostanki oz. izkopanine Virunuma so zelo slabo označene, vendar jih je mogoče videti na levi strani glavne ceste, ki vodi od Celovca proti Št. Vidu. Simbol slovenske samobitnosti, starožitnosti in slovenske državnosti - knežji kamen, se je nahajal na Gosposvetskem polju, s starim imenom Svatne in sicer med Glanekom in Gospo sveto.



    Kasneje so ga Avstrijci od tam odstranili in ga prenesli v Deželni muzej v Celovcu, kjer se žal nahaja na precej neuglednem mestu. Ustoličevanje je obstajalo v Karantaniji že pred prihodom krščanstva med Slovence. Bilo je neposredno povezano z izbiro novega vladarja, z njim pa je novi izvoljeni vladar Slovencev na slovesen in simbolično izredno globok način sprejel oblast iz rok ljudstva.

    Knežji kamen predstavlja simbol boga, ki izhaja iz staroverskega izročila Slovencev, hkrati pa ni bil v nasprotju niti s krščansko vero in zato se je kot takšen ohranil še nekaj stoletij po prihodu krščanstva med Slovence. Vsak vladar Karantancev se je bil dolžan ustoličiti na knežjem kamnu in simbolično sprejeti oblast iz rok slovenskega ljudstva!

    Zadnji ki je to storil na tradicionalni način je bil Ernest Železni leta 1414. Čeprav je oblast že pred tem postala dedna in ne več demokratično izbrana od ljudstva, kar je nedvomno precejšen korak nazaj, pa je slovensko ljudstvo še vedno vztrajalo pri svoji tradicionalni podelitvi oblasti novemu vladarju. Tako je sin Ernesta Železnega, cesar Friderik III., leta 1443 prosil koroške deželne stanove, da so mu spregledali preobleko v kmeta, ki se mu kot cesarju ni več zdela primerna. Deželni stanovi so mu ugodili in nato je sprejel njihov poklon ter zaprisegel da hoče spoštovati pravice slovenske dežele. Šele s tem je dobil izvršno oblast. Tako so storili tudi drugi vladarji za njim, ali osebno, ali pa po svojih zakonitih zastopnikih, vse do cesarja Karla VI., leta 1728. Vedno samo v slovenskem jeziku!

    Glej:
    - J. Felicijan, The Installation of the Dukes of Carinthia;
    - J. Mal, Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država;
    - J. Šavli, Slovenska znamenja;
    - J. Mal, Osnove ustoličenja karantanskega kneza.



    Pregovor dneva
    Bolje je dvakrat vprašati, kot enkrat preslišati.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1945 na tretjem zasedanju AVNOJa v Beogradu se le ta preimenuje v začasno narodno skupščino in sprejme resolucijo o krajih, ki so jih priključili Jugoslaviji
    1907 na Kranjskem stopi v veljavo nov deželnozborski volilni red
    1778 Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer se na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpnejo na Triglav
    Rojstva:
    1814 Janez Avguštin Puhar, slovenski fotograf, izumitelj († 1864)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com