|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Slovenska filharmonija, ustanovljena leta 1701 kot Academia Philharmonicorum, ena izmed najstarejših glasbenih ustanov v Evropi? Njeni častni člani so bili mnogi znani skladatelji kot so Haydn, Beethoven in Brahms, Gustav Mahler pa je bil v letih 1881/82 celo dirigent njenega orkestra!
|
|
PREDSTAVITEV KNJIGE
FRANJO MALGAJ
VOJNI SPOMINI 1914 - 1919
Ob 90-letnici smrti nadporočnika Franja Malgaja, je 6. Velikega travna 2009 izšla dokumentirana monografija z naslovom Vojni spomini 1914–1919.
V uvodu je podan dokumentiran oris Malgajeve kariere rezervnega častnika avstro-ogrske in slovenske vojske (avtor uvoda in dodatnega besedila ter urednik je Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju).
Osrednji del knjige vsebuje prepise Malgajevih vojnih spominov 1914–1918. V celoti je predstavljen izvirni vojni dnevnik za leto 1916, kakor tudi dokumenti iz dunajskega vojaškega arhiva in domačih, številne fotografije in pisma, razni članki in raziskovalne naloge. Predstavljena so tudi vsa tri Malgajeva odlikovanja in drugi ohranjeni predmeti. Vse to dragoceno zgodovinsko gradivo so prispevali štirje Malgajevi pranečaki.
Z arhivskimi dokumenti in dnevniki je dokazano, da Malgaj ni bil nikoli ranjen, da ni bil povišan v rezervnega nadporočnika avstro-ogrske vojske, verjetno pa je dosegel celo čin stotnika slovenske vojske. Prav tako je ugotovljeno kje in na kakšni dolžnosti se je Malgaj nahajal leta 1917 in do Velikega srpana 1918. leta. Ohranjen je prepis Malgajevega dnevnika o pohodu na Koroško Listopada 1918, medtem ko so dnevnik za leto 1919, po časopisnih poročili, odvzeli mrtvemu Malgaju avstrijski organi. Zaradi nasprotujočih se pričevanj o Malgajevi smrti, je avtor uvodne študije postavil še novo in verjetno sprejemljivo tezo, da si je Malgaj, predhodno ranjen in obkoljen, sam vzel življenje, da ne bi živ padel v roke avstrijske vojske.
Kakor si je leta 1916 prislužil zlato medaljo za pogum v boju proti Italijanom na Monte Zebiu, tako je posmrtno odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem za osvoboditev Mežiške doline, kakor tudi, da je za novo domovino daroval svoje življenje. Uresničene so bile njegove besede, da se s Koroške živ ne bo umaknil! General Maister pa mu je na pogrebu poklonil verz, da bo »skupaj z brati hodil vodo pit iz naše Zile«!
|
|
|
|
|
|
