O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Literatura


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.

    PREDSTAVITEV KNJIGE
    FRANJO MALGAJ
    VOJNI SPOMINI 1914 - 1919





    Ob 90-letnici smrti nadporočnika Franja Malgaja, je 6. Velikega travna 2009 izšla dokumentirana monografija z naslovom Vojni spomini 1914–1919.

    V uvodu je podan dokumentiran oris Malgajeve kariere rezervnega častnika avstro-ogrske in slovenske vojske (avtor uvoda in dodatnega besedila ter urednik je Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju).

    Osrednji del knjige vsebuje prepise Malgajevih vojnih spominov 1914–1918. V celoti je predstavljen izvirni vojni dnevnik za leto 1916, kakor tudi dokumenti iz dunajskega vojaškega arhiva in domačih, številne fotografije in pisma, razni članki in raziskovalne naloge. Predstavljena so tudi vsa tri Malgajeva odlikovanja in drugi ohranjeni predmeti. Vse to dragoceno zgodovinsko gradivo so prispevali štirje Malgajevi pranečaki.

    Z arhivskimi dokumenti in dnevniki je dokazano, da Malgaj ni bil nikoli ranjen, da ni bil povišan v rezervnega nadporočnika avstro-ogrske vojske, verjetno pa je dosegel celo čin stotnika slovenske vojske. Prav tako je ugotovljeno kje in na kakšni dolžnosti se je Malgaj nahajal leta 1917 in do Velikega srpana 1918. leta. Ohranjen je prepis Malgajevega dnevnika o pohodu na Koroško Listopada 1918, medtem ko so dnevnik za leto 1919, po časopisnih poročili, odvzeli mrtvemu Malgaju avstrijski organi. Zaradi nasprotujočih se pričevanj o Malgajevi smrti, je avtor uvodne študije postavil še novo in verjetno sprejemljivo tezo, da si je Malgaj, predhodno ranjen in obkoljen, sam vzel življenje, da ne bi živ padel v roke avstrijske vojske.

    Kakor si je leta 1916 prislužil zlato medaljo za pogum v boju proti Italijanom na Monte Zebiu, tako je posmrtno odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem za osvoboditev Mežiške doline, kakor tudi, da je za novo domovino daroval svoje življenje. Uresničene so bile njegove besede, da se s Koroške živ ne bo umaknil! General Maister pa mu je na pogrebu poklonil verz, da bo »skupaj z brati hodil vodo pit iz naše Zile«!



    Pregovor dneva
    Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1815 na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik
    1423 Ernest Železni se odpove fevdalnemu gospostvu nad delom posestev Celjskih grofov
    Rojstva:
    1842 Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, biografinja († 1917)
    Smrti:
    1970 Stane Sever, slovenski gledališki, filmski igralec (* 1914)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com