Uradne ure so vsako sredo med 18. in 19. uro na Ruški cesti 100 v Mariboru.


O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave

  • Kolumne


    Ali ste vedeli...?
    da je Avsenikova skladba Na Golici, največkrat predvajana inštrumentalna skladba dvajsetega stoletja?

    04.03.2005 - Čupa, prvo slovensko plovilo in drevaki


    Avtor knjige je tržaški publicist kap. Bruno Volpi Lisjak iz Trsta. Založnik knjige je Mladika-Trst, knjiga pa sodi v zbirko »Morje«, Ribiškega muzeja Tržaškega primorja. Predstavitev knjige je bila namenjena predvsem za predstavnike medijev in strokovno javnost.

    Naslov pove le deloma o vsebini knjige, čeprav je res, da so plovila njena glavna tema. Posebna pozornost je namenjena plovilu čupa, ki je bila iztesana i z enega hloda in je bila na slovenski etnični obali med Trstom in Timavo v nepretrgani rabi več kot eno tisočletje. Šele podnaslov »Prispevek k etnologiji vprašanju etnogeneze Slovencev« pojasnjuje, da gre pravzaprav za dolgoletno strokovno in raziskovalno delo, ki je pripeljalo avtorja do nepredvidenih novih odkritji o naši zgodnji zgodovini. Poleg mnogih navtičnih podatkov o drevakih, najdemo tu še druge zanimive zgodovinske podatke, ki knjigo obogatijo; Slovani so npr. z drevaki napadali in oblegali celo Carigrad in to skupaj z Vikingi! Najzanimivejši del knjige pa je zagotovo tisti, ki govori o naši etnogenezi pred preseljevanjem in po njem, ko se je slovensko pleme razdvojilo. Avtor dokazuje, da se je del plemena napotil na zahod in prišel do Jadrana, drugi del pa se je napotil na sever. Ta del plemena je pripotoval celo do Baltika in se tam naselil okoli jezera Iljmenj, imenovano slovensko morje, kjer je ustanovil mesto Slovensk, kasnejši Novgorod. Tam najdemo imena kot so slovenski holm, četrt mesta se npr. imenuje slovenski konec, neko kneginjo pa so imenovali Slovenka. Morda je najbolj zanimiva ugotovitev, da so tudi tam imenovali drevak »čupa«. Namen knjige je tudi, da se ovrednoti edino dobro ohranjeno staro slovensko čupo, last Slovenskega etnografskega muzeja. Gre za najpomembnejši primer primitivnega plovila celo v mednarodnem merilu saj je edino v Sredozemlju, ki je bilo v nepretrgani rabi več kot tisoč let, tja do leta 1947. Za Slovence ima še dodatno vrednost saj dokazuje, da smo mediteranski narod, potrjuje pa tudi dolgo prisotnost Slovencev v Tržaškem zalivu.

    Knjiga je sestavljena na podlagi strokovnih kriterijev s podatki iz raznih virov, ki omogočajo nadaljnje raziskave. Podana je poljudno, opremljena pa je z več kot sto slikami tako da bo zagotovo v užitek kateremukoli bralcu. Knjigo zelo popestrijo resnične zgodbe o čupah, med katerimi npr. izstopa lov na kita ...

    Pregovor dneva
    Strupen jezik je nevarnejši od strupene kače.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1981 ob strmoglavljenju slovenskega letala pri korziškem Ajacciu umre 180 ljudi
    1918 Združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev
    Rojstva:
    1876 Niko Županič, slovenski politik, etnolog († 1961)
    1865 Fran Gestrin, slovenski pisatelj († 1893)
    Prazniki:
    svetovni dan boja proti aidsu


    Poslušaj društvene pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi


    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice




    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom