Kolumne


Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki smo slavili prihod in okupacijo Napoleona, saj smo se pod francosko oblastjo nadejali večje kulturne in državne avtonomije? V glavnem mestu Ljubljani, na Trgu francoske revolucije, v čast Napoleonu stoji spominski steber Napoleonovi Iliriji, ki ga je zasnoval eden največjih Slovenskih arhitektov Jože Plečnik, v njegovo vznožje pa je vgrajen pepel neznanega francoskega vojaka, ki je padel ob umiku francoske vojske.

15.02.2005 - Dnevnik nekega Slovenca!

V nadaljevanju napisanim besedam in stavkom sem podal parafraziran naslov dokumentarne serije, ki jo lahko gledamo na naši nacionalki ob sobotah zvečer.

Naslov sem uporabil kot kratek zapis ali dokument nekega časa. V tem tednu se namreč dogaja čuden preobrat zgodovine naših sosedov, Italijanov. Sam sem premlad (40), da bi sam na svoji koži občutil takratno zgodovino, vendar sem se o zgodovini prve polovice dvajsetega stoletja poučil skozi izobraževalni sistem dodatno pa se izobrazil še iz različnih knjig. Da bi dobil potrditev svojega mnenja, sem naredil med različnimi interesnimi skupinami kratko anketo.

Trdim namreč, da je bil čas italjanskega fašizma, čas načrtnega in sistematičnega terorja z genocidnimi elementi, ki se je odvijal nad slovenskim prebivalstvom. Poteze, ki jih počne danes italijanska stran (politika in javnost) pa poskuša zmanjšati težo storjenih zločinov in prikazati sosede kot žrtve tistega časa. Da je temu res tako in da govorimo o težko popravljivih zločinih, govorijo zgodovinska dejstva, ki si jih lahko v strnjeni obliki ogledate na internetnem naslovu http://www.hervardi.com/kolumne/koliko_slovenskih_src.php . Šele, ko se bo italijanska stran opravičila, bomo lahko govorili o spravljivosti z naše, slovenske, strani. Skozi zgodovinski spomin pa se poskuša zamegljiti golo dejstvo, da so Italijani izvajali genocid nad tretjino takratnih živečih Slovencev že pred 2. svetovno vojno in bili napadalci v omenjeni vojni.

1. Poprašal sem zamejskega Slovenca iz okolice Devina pri Trsta, kaj meni o dogajanju v Italiji in njegov odgovor je bil, da imajo precejšnjo polemiko in da so zamejski Slovenci ogorčeni nad sprevračanjem zgodovine, rekoč 'tudi Italijani so metali Slovence v fojbe in požigali slovenske vasi kot na primer Medja vas pri Tržiču'.

2. Poprašal sem znanca, ki se je leta 1991 odločno in v organizirani skupini uprl jugoslovanski vojski in izbojeval nekaj odločnih bitk pri Šentilju. Njegov odgovor je bilo ogorčenje nad slovensko mlačno politiko in nezainteresiranostjo zagovarjati naše interese.

3. Poprašal sem znanca, ki se s politiko ukvarja samo pasivno in predstavlja poprečno pasivno javnost. Javnost, ki je pasivna, samo polemizira, in ne sprejme odgovornosti za nastale kritične razmere, ampak odgovornost prelaga na ramena politikov. Tudi njegovo mnenje je bilo, da je odnos slovenske politike popolnoma neustrezen, mlačen in daleč pod pričakovanim nivojem.

4. In nazadnje sem poprašal še znanca, ki zaseda visok položaj v hierarhiji ene izmed koalicijskih strank in njegov odgovor je pokazal vso mizernost slovenskega političnega prostora. Odgovoril je, da je prav, kar počne italijanska stran, da nam bo tako nekdo drug pokazal kaj so delali komunisti in partizani v tistem času.

Italijanska stran je uspela lastne zločine omiliti in iz dogodkov potegniti največ z naslanjanjem na njim storjene krivice. Ali fašizem ni počel grozot tudi do Italijanov samih pa vendar so uspeli preseči notranje delitve in postati enotni.

Postavljam vprašanje kakšen vik in krik bi zagnali Italijani, če bi bile vloge obrnjene. Če bi bili mi tisti, ki bi izvajali genocid nad njimi, bili tisti, ki bi vojno začeli, kapitulirali in se koncu izmikali zasluženi kazni za storjene zločine. Oni pa tisti, ki bi iz maščevalnosti storili poboje.

Še eno dejstvo, ki govori na mizernost naše uradne strani. Kako je mogoče govoriti, da je potrebno preseči "spore in trenja iz bližnje preteklosti" in da bo moral priti "dan velike medsebojne sprave" (izjave državnega podsekretarja na italijanskem zunanjem ministrstvu Roberto Antonione, vir: SiOl.net), če Italijanska stran še do danes ni poplačala zgodovinskega dolga do slovenske manjšine. Kako lahko govorimo o spravi, če nekdo ne poplača svoj zgodovinski dolg? Sprave na takšni osnovi ne more biti, ker je tudi ne sprejmem oziroma ne smemo sprejeti.

In kaj je še povedal omenjeni italijanski politik? Da si bodo "prizadevali, da bi rešili nekatere probleme, ki še obstajajo, vendar to delamo v prepričanju, da bodo naša prizadevanja kronana z uspehom". Edini odprt problem z naše strani je zgodovinski dolg do slovenske manjšine. Ne smemo pozabiti, da je nasilje nad slovensko manjšino staro in sega že v začetke dvajsetih let prejšnjega stoletja ter, kar je še bolj absurdno, še vedno traja. Slovenska manjšina še danes namreč čuti nasilne pritiske. Ko bo poplačan celotni dolg Italije do slovenske manjšine, bodo izpolnjeni pogoji, da se začnemo pogovarjati o spravi.

Sestavek končujem s premislekom ali naj po petnajstih letih še ostanem zvest Janezu Janši, predstavniku tistih sil v Sloveniji, za katerega sem mislil, da njemu ni vseeno kaj se s slovenstvom dogaja danes. Živel sem namreč v prepričanju, da naša zgodovina, ki je obremenjujoča tako za eno kot drugo stran, ne bo povod za notranjo delitev zaradi katere bomo izgubljali bitke danes in jutri. Od demokrata bi pričakoval prav to, moč združevanja pri obrambi naših interesov. Trenuten odnos slovenske politike do dogodkov v Italiji pa kaže prav na to, zanemarjanje nacionalnih interesov zaradi notranjih razhajanj oziroma razprtij. Ko bo italijanska stran izpolnila pričakovanja slovenske manjšine, izpolnila zgodovinski dolg do nje in se poklonila žrtvam v Gramozni jami, potem bom mnenje popravil v smislu, da politika zna ločevati med notranjimi razhajanji v mnenjih pa vendar zna navzven zagovarjati naše slovenske interese.

Danijel

Pregovor dneva
Bolje je dvakrat vprašati, kot enkrat preslišati.
več pregovorov


Dogodki:
1945 na tretjem zasedanju AVNOJa v Beogradu se le ta preimenuje v začasno narodno skupščino in sprejme resolucijo o krajih, ki so jih priključili Jugoslaviji
1907 na Kranjskem stopi v veljavo nov deželnozborski volilni red
1778 Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer se na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpnejo na Triglav
Rojstva:
1814 Janez Avguštin Puhar, slovenski fotograf, izumitelj († 1864)


Poslušaj društvene pesmi na Myspace
www.myspace.com/hervardi


Spremljaj novice s pomočjo RSS
www.hervardi.com/vote/rss.xml
Prijavi se na e-mail novice

Preglej zadnje novice




Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
Odpri stran s kvizom