|  |
Ali ste vedeli...?
da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.
|
|
15.02.2005 - Dnevnik nekega Slovenca!
V nadaljevanju napisanim besedam in stavkom sem podal parafraziran naslov
dokumentarne serije, ki jo lahko gledamo na naši nacionalki ob sobotah
zvečer.
Naslov sem uporabil kot kratek zapis ali dokument nekega časa. V tem tednu
se namreč dogaja čuden preobrat zgodovine naših sosedov, Italijanov. Sam sem
premlad (40), da bi sam na svoji koži občutil takratno zgodovino, vendar sem
se o zgodovini prve polovice dvajsetega stoletja poučil skozi izobraževalni
sistem dodatno pa se izobrazil še iz različnih knjig. Da bi dobil potrditev
svojega mnenja, sem naredil med različnimi interesnimi skupinami kratko
anketo.
Trdim namreč, da je bil čas italjanskega fašizma, čas načrtnega in
sistematičnega terorja z genocidnimi elementi, ki se je odvijal nad
slovenskim prebivalstvom. Poteze, ki jih počne danes italijanska stran
(politika in javnost) pa poskuša zmanjšati težo storjenih zločinov in
prikazati sosede kot žrtve tistega časa. Da je temu res tako in da govorimo
o težko popravljivih zločinih, govorijo zgodovinska dejstva, ki si jih lahko
v strnjeni obliki ogledate na internetnem naslovu
http://www.hervardi.com/kolumne/koliko_slovenskih_src.php . Šele, ko se bo italijanska stran
opravičila, bomo lahko govorili o spravljivosti z naše, slovenske, strani.
Skozi zgodovinski spomin pa se poskuša zamegljiti golo dejstvo, da so
Italijani izvajali genocid nad tretjino takratnih živečih Slovencev že pred
2. svetovno vojno in bili napadalci v omenjeni vojni.
1. Poprašal sem zamejskega Slovenca iz okolice Devina pri Trsta, kaj meni o
dogajanju v Italiji in njegov odgovor je bil, da imajo precejšnjo polemiko
in da so zamejski Slovenci ogorčeni nad sprevračanjem zgodovine, rekoč 'tudi
Italijani so metali Slovence v fojbe in požigali slovenske vasi kot na
primer Medja vas pri Tržiču'.
2. Poprašal sem znanca, ki se je leta 1991 odločno in v organizirani skupini
uprl jugoslovanski vojski in izbojeval nekaj odločnih bitk pri Šentilju.
Njegov odgovor je bilo ogorčenje nad slovensko mlačno politiko in
nezainteresiranostjo zagovarjati naše interese.
3. Poprašal sem znanca, ki se s politiko ukvarja samo pasivno in predstavlja
poprečno pasivno javnost. Javnost, ki je pasivna, samo polemizira, in ne
sprejme odgovornosti za nastale kritične razmere, ampak odgovornost prelaga
na ramena politikov. Tudi njegovo mnenje je bilo, da je odnos slovenske
politike popolnoma neustrezen, mlačen in daleč pod pričakovanim nivojem.
4. In nazadnje sem poprašal še znanca, ki zaseda visok položaj v hierarhiji
ene izmed koalicijskih strank in njegov odgovor je pokazal vso mizernost
slovenskega političnega prostora. Odgovoril je, da je prav, kar počne
italijanska stran, da nam bo tako nekdo drug pokazal kaj so delali komunisti
in partizani v tistem času.
Italijanska stran je uspela lastne zločine omiliti in iz dogodkov potegniti
največ z naslanjanjem na njim storjene krivice. Ali fašizem ni počel grozot
tudi do Italijanov samih pa vendar so uspeli preseči notranje delitve in
postati enotni.
Postavljam vprašanje kakšen vik in krik bi zagnali Italijani, če bi bile
vloge obrnjene. Če bi bili mi tisti, ki bi izvajali genocid nad njimi, bili
tisti, ki bi vojno začeli, kapitulirali in se koncu izmikali zasluženi kazni
za storjene zločine. Oni pa tisti, ki bi iz maščevalnosti storili poboje.
Še eno dejstvo, ki govori na mizernost naše uradne strani. Kako je mogoče
govoriti, da je potrebno preseči "spore in trenja iz bližnje preteklosti" in
da bo moral priti "dan velike medsebojne sprave" (izjave državnega
podsekretarja na italijanskem zunanjem ministrstvu Roberto Antonione, vir:
SiOl.net), če Italijanska stran še do danes ni poplačala zgodovinskega
dolga do slovenske manjšine. Kako lahko govorimo o spravi, če nekdo ne
poplača svoj zgodovinski dolg? Sprave na takšni osnovi ne more biti, ker je
tudi ne sprejmem oziroma ne smemo sprejeti.
In kaj je še povedal omenjeni italijanski politik? Da si bodo "prizadevali,
da bi rešili nekatere probleme, ki še obstajajo, vendar to delamo v
prepričanju, da bodo naša prizadevanja kronana z uspehom". Edini odprt
problem z naše strani je zgodovinski dolg do slovenske manjšine. Ne smemo
pozabiti, da je nasilje nad slovensko manjšino staro in sega že v začetke
dvajsetih let prejšnjega stoletja ter, kar je še bolj absurdno, še vedno
traja. Slovenska manjšina še danes namreč čuti nasilne pritiske. Ko bo
poplačan celotni dolg Italije do slovenske manjšine, bodo izpolnjeni pogoji,
da se začnemo pogovarjati o spravi.
Sestavek končujem s premislekom ali naj po petnajstih letih še ostanem zvest
Janezu Janši, predstavniku tistih sil v Sloveniji, za katerega sem mislil,
da njemu ni vseeno kaj se s slovenstvom dogaja danes. Živel sem namreč v
prepričanju, da naša zgodovina, ki je obremenjujoča tako za eno kot drugo
stran, ne bo povod za notranjo delitev zaradi katere bomo izgubljali bitke
danes in jutri. Od demokrata bi pričakoval prav to, moč združevanja pri
obrambi naših interesov. Trenuten odnos slovenske politike do dogodkov v
Italiji pa kaže prav na to, zanemarjanje nacionalnih interesov zaradi
notranjih razhajanj oziroma razprtij. Ko bo italijanska stran izpolnila
pričakovanja slovenske manjšine, izpolnila zgodovinski dolg do nje in se
poklonila žrtvam v Gramozni jami, potem bom mnenje popravil v smislu, da
politika zna ločevati med notranjimi razhajanji v mnenjih pa vendar zna
navzven zagovarjati naše slovenske interese.
Danijel
|
|
|
|
|
|
