Kolumne


Ali ste vedeli...?
da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija kneževina Karantanija? V različnih ozemeljskih in političnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja, do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na različne vojvodine in krajine – Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, vojvodina Kranska.

IME SLOVANI

Tudi to ime, je nastalo iz imen za Slovenete, ali Venete in sicer iz vmesnih, lahko bi rekli potujčenih imen kot so jih zapisovali stari grški, rimski in drugi tedanji pisci. Najprej se je pojavila grška beseda Sclabos (ednina) in Sclaboi (množina) in kmalu zatem še latinske inačice kot recimo Sclaborum, Sclavi, itd. Ta imena se je obdržala skozi srednji vek tudi v pismeni obliki, večinoma v tujih (neslovanskih) dokumentih in so bila v govoru verjetno dosti bolj pogosto uporabljana, kot pa recimo skupno germansko ime za Germane. Tako se verjetno Slovani lahko zahvalimo tujcem, da so nam pomagali obdržati naše najstarejše ime, ki se je sčasoma prelevilo v bolj prikladni pomen slave, slaviti, slavospev namesto starega slovo, beseda, besedovati.

V zvezi s imenom Sloveni in Slovani poglejmo še k Rusom. Začnimo z zanimivo rusko besedo kmet = krestjanin, kmetica = krestjanka, kmetijstvo = krestjanstvo in križi = kresty (piki pri kartah). Vse to ima povezavo s pokristjanjenimi Karantanci, o katerih v 11/12 stol. po Kr. govori ruski menih in letopisec Nestor iz Kijeva in to kot o Noričanih, v svojem slavnem stavku "Noričani - to so Sloveni"! Seveda ni uporabil besede "SlovAni", ki je nastala šele v 19. stol. po Kr. ampak "SlovEni" to pa je Slovenci, ki so živeli tudi v Novgorodu, in verjetno so se tudi vsi Rusi vsaj do takrat tudi imeli za Slovence, kar pa je še en namig v prid teoriji o izvoru besede Veneti in Sloveneti!

Te navedbe so tudi pomembne zato, ker karantanske zahodne Slovane povezuje z njihovimi predniki noriškimi Veneti. Seveda pa bi bilo zelo zanimivo narediti jezikovno analizo in prikazati kronologijo razvoja ruske besede kmet. Po mojem mnenju je to prekrasna ilustracija, da so to besedo Rusi naredili potem, ko so videli v vsaki karantanski kmečki hiši križ in je verjetno tudi beseda kristjan bila sinonim za takratne prebivalce Norika, kot namiguje ruski menih Nestor. Ta beseda pa se je v ruščini ohranila le še v množinski obliki za križ pri kartah in kot zloženka recimo "perekresty", v religioznem kontekstu pa kot "raspjatie". Vse to so zelo močni indikatorji, da so Rusi, ki so bili bolj oddaljeni od Rima, ostali pogani veliko dlje kot Noričani (Karantanci). Seveda, je pri vsem tem najbolj šokantno neizrečeno. To pa je, da so Karantanci bili središče takratnega venetskega in slovanskega sveta, prav tako pa je videti trende v razvoju slovanskih jezikov iz "karantanščine", ki so jo govorili "SlovEni", Sloveneti ali [t>c] Sloveneci = Slovenci!

Očitno je, da beseda "SlovAni" nima nič skupnega z besedami "Sluveni, Sclavoni" ali pa grško inačico "Sklabeoni", kot zatrjujejo zahodni jezikoslovci in etimologi, recimo A. Stender-Petersen, Masing in drugi. Trdijo namreč, da so Germani s svojo besedo *slawoz (gotsko slawan »molčati«) poimenovali »molčeče, nerazumljene, mutaste«. To je lep primer tipičen za vse zahodno evropske jezikoslovce, kako kopirajo Slovanske razlage in jih pretvarjajo in interpretirajo do absurdnih izmišljotin, kot je ta o nekem gotskem jeziku o katerem ni absolutno nobenih dokazov, le ugibanja in dejansko umetne konstrukcije po IE principu izumljanja ali izmišljevanja besed iz notorične IE zvezdice (asteriska), ki jo v računalništvu poznamo kot "wildcard" ali znak za kakršnokoli besedno obliko in v indoevropskih jezikoslovnih formulah pomeni nekaj zelo podobnega (recimo: *ing = klobas-ing, praznoslam-ing, screw-ing itd).

Kaj še si tujci dovolijo videti v imenu Slovani

Obstaja pa še ena verjetnost, ki se je pa vsi zavestno izogibamo ker je za Slovane poniževalna in prav nasprotna od pomena slovanskega sloveti, slaviti, slavni. Gre za besedo latinskega izvora servus, ki jo v angleško angleškem slovarju najdemo v povezavi z angleško besedo slave in to kljub temu, da v vseh angleških slovarjih najdemo dve besedi eno za Slovana Slave (z veliko začetnico) in drugo za sužnja z malo začetno črko. Poglejmo na primer vnos v mojem v Kanadi izdanem slovarju za besedo suženj slave:

slave: a person who is the property of another, ...
...
-v. work like a slave. [ME < OF Med.L-Sclavus Slav (captive)
LGk. Sclabos, ult. < Slavic slovo. Cf. SLOVENE] -- slave like

Opozorim naj na zadnji dve vrstici, kjer najdemo povezave iz antične grščine, pa vse do srednjeveške latinščine, kjer je možno zapis interpretirati kot povezavo besed suženj in Slovan.

Ampak to je šele začetek grozljivke, saj je zaton Venetov pomenil, da so se nad njih povzdignili drugi etnosi in kasneje narodi, česar se Slovani nismo mogli otresti vse do 19. stoletja. Tudi to bo potrebno še bolj natančno raziskati in moramo se zavedati, da resnica ni vedno prijetna! Tudi sam sem dostikrat padel v obup, in se hotel za vedno posloviti od Venetov in naše preteklosti, saj ni prijetna misel, ki bolj razveseli tvoje sovražnike kot tebe. Vendar pa je celotna slika dosti bolj ugodna in nam v prid, težava je le v tem, da se ji le redko kdo resnično uspe dovolj približati, saj do nje vodi trnjeva pot preko suženjstva in zaničevanja. Kdor pa je to sliko končno le spregledal, pa se ne bo več ustavljal zaradi teh vmesnih težav, ki sem jih tukaj bežno nakazal skozi prispodobo angleškega slovarja.

Igor Pirovar
Kanada
http://sloveneti.tripod.com/

Pregovor dneva
Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda.
več pregovorov


Dogodki:
1913 izhajati začno Novine za Vogrske Slovence
Rojstva:
1908 Frančišek Smerdu, slovenski kipar († 1964)
Smrti:
1957 Ferdo Kozak, slovenski pisatelj (* 1894)
899 Arnulf, vojvoda karantanskih Slovencev (* 850)


Poslušaj društvene pesmi na Myspace
www.myspace.com/hervardi


Spremljaj novice s pomočjo RSS
www.hervardi.com/vote/rss.xml
Prijavi se na e-mail novice

Preglej zadnje novice




Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
Odpri stran s kvizom