Kolumne


Ali ste vedeli...?
da je kozolec slovenska posebnost, saj je pri nas najbolj razširjen in ga najdemo skorajda povsod na podeželju? Namenjen je sušenju in spravilu sena in drugih poljskih pridelkov. Preprostejše oblike kozolcev najdemo tudi drugod po Evropi (predvsem v srednji Evropi, kar tudi kaže na nekdanjo precej večjo razširjenost Slovencev) dvojni vezani kozolci ali "toplarji" pa so slovenska znamenitost.

8. Svečan - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Danes je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo. Na našem planetu nas je okrog dva in pol milijona. To naj nam bo v čast in v ponos, kot je zapisal tudi naš pesnik Janez Vesel Koseski – »Biti slovenske kervi, bodi Slovencu v ponos!« Prav ste prebrali, Janez Vesel Koseski. O Francetu Prešernu bodo tako ali tako danes govorili in pisali vsi. Čeprav je na današnji dan umrl. Toda dan slovenske kulture je dan vseh, ki so to našo kulturo soustvarjali in oplemenitili, čeprav ga imenujemo Prešernov dan.

Kaj so razmišljali tisti, ki so za dan slovenske kulture izbrali dan smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ne vemo. Je pa v tem več simbolike, kot to zgleda na prvi pogled. V slovenski zgodovini je ogromno Slovencev zavrglo prav to, slovensko kulturo namreč! Umrli so, v prenesenem pomenu besede. Sprejeli so raje tisto kulturo, ki se jim je zdela boljša, večja, drugačna. Nasploh je bilo pomembno to, da je bila drugačna od naše domače. Da je bila tuja. Kajti tuja naj bi bila več vredna, kot kultura naših mater in očetov, babic in dedkov, prababic in pradedov…Ni jih bilo malo, ki so sprejeli raje tujo kulturo in zavrgli svojo, slovensko. Pravzaprav je bilo tistih, ki so to v slovenski zgodovini storili, celo več, kot je danes nas, tistih, ki smo ostali to kar smo, Slovenci.

Pogosto je bilo takšno početje plod načrtne propagande, ki je zaničevala slovenski jezik in kulturo ter oboje poniževala. Ta načrtna propaganda je širila mnenje in prepričanje, da slovenski jezik ni primeren za kulturno izražanje, da ni omikan, kot npr. latinščina, nemščina, italijanščina. Z roko v roki so jo širili Nemci, Italijani, Jugoslovani (Hrvati in Srbi)… Danes tega resda več ni slišati, ker je takšno mnenje preseženo. Je pa zato slišati npr., da je slovenska narodnozabavna glasba kmečka, goveja in ne vem kakšna še. Načrtna propaganda pač uporablja nekoliko spremenjene metode, za dosego istih ciljev. Neverjetno je, da v Sloveniji na glasbenih postajah vrtimo več hrvaške glasbe, kot je vrtijo na Hrvaškem. Ali pa to, da nekateri bolj cenijo »čobansko« ali ovčjo, da ne rečemo cigansko-turško glasbo, kot našo alpsko, »kmečko-govejo«. Tudi dandanes je torej slovenska kultura pri nas doma večkrat zaničevana in ponižana. Naše mlade generacije pa se oddaljujejo od nje in se je sramujejo. Spomnite se otrok, ki jim Kekec predstavlja junaka, celo idola, ko odrasejo, pa ti isti imenujejo kot Kekca, tistega vrstnika, ki je »smotan«, neroden in nesposoben, skratka njegov antipol. Kaj se torej dogaja z našimi otroci v obdobju odraščanja, ko iz otrok zrasejo fantje in dekleta, možje in žene? Problem z identiteto je očitno še zmeraj akuten in pride do izraza prav pri odraščajočih generacijah. Zlasti to obdobje je navadno odločilno in odloča kateremu kulturnemu krogu bo kdo pripadal. Slovenci se moramo naučiti znati obraniti svoje, česar očitno še vedno ne znamo.

Zato nas je vedno manj in živimo na vedno manjšem ozemlju. A ne pozabimo kaj je v človeški družbi cenjeno in čislano! Najbolj nedvomno tisto, kar je zelo redko in česar je malo. Zato so cenjeni diamanti, pa zlato…Panterji so npr. zaščitene živali, ker jih je vedno manj. Se vam že svita? Seveda! Kitajec je tako ali tako vsak peti prebivalec zemlje, vsak sedmi je Indijec, vsak šesti prebivalec Evrope je Rus, sedmi pa Nemec. In kaj predstavlja posameznik pri teh velikih narodih in njihovih kulturah? Nič, ali skoraj nič! Mi Slovenci smo pa redkost! Nima vsak te sreče, da bi se rodil Slovenec… In tisti, ki so zavrgli svojo identiteto, ki so zavrgli svojo kulturo, ki so se odpovedali svojemu narodu, niti ne vedo, kaj so s tem zgubili. Je pač tako. Očitno niso poznali, ne bogastva slovenske kulture, ne lepote in globine slovenskih pregovorov, v stilu »Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda«, pa tudi »Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega«.

Beseda kultura izvira iz latinščine in pomeni celoto materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe, od znanosti do tehnologije, ideologije in religije. Prav tako pomeni kultura tudi oplemenitenje, izpopolnjenje in gojenje zlasti človekovih nravi, načina življenja in človekovega okolja. Najpogosteje v vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Slovenska kultura je torej po definiciji celota materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe, pa tudi plemenitenje, izpopolnjevanje in gojenje človekove nravi in načina življenja ter okolja v slovenskem duhu in vrednotah. Zavedajmo se tega in spoštujmo vse to! Tako bomo na najboljši način praznovali 8. Svečan - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik!

Pregovor dneva
Poln želodec, prazne govorice.
več pregovorov


Dogodki:
1921 fašisti v Strunjanu z vlaka streljajo na otroke, pri čemer dva ubijejo, dva pohabijo in tri ranijo
Smrti:
1984 Mile Klopčič, slovenski pesnik (* 1905)


Poslušaj društvene pesmi na Myspace
www.myspace.com/hervardi


Spremljaj novice s pomočjo RSS
www.hervardi.com/vote/rss.xml
Prijavi se na e-mail novice

Preglej zadnje novice




Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
Odpri stran s kvizom