Kolumne


Ali ste vedeli...?
da  je Slovenija tudi dežela številnih jam? Največja jama v Sloveniji je z 20 km rovov Postojnska jama, ki je tudi po svoji lepoti gotovo ena najlepših jam na svetu. Najgloblja jama je jama Čehi 2, ki sega 1502 m globoko. Najbolj strma pa je gotovo jama Vrtiglavica, katere enotno brezno pada kar 643 m in je najbolj globoko enotno vhodno brezno na svetu! V Sloveniji najdemo tudi najstarejšo turistično jamo na svetu - jama Vilenica je vodene oglede nudila že v 17.stoletju. Škocjanske jame pa so se zaradi svoje naravne lepote uvrstile tudi na seznam naravne in kulturne dediščine UNESCA.

17.05.2005 - Zastava Republike Slovenije in njeno izobešanje ob državnih praznikih

Tako kot vse države ima tudi Republika Slovenija svoje državne simbole- grb, zastavo in himno. Vse tri omenjene državne simbole opredeljuje in opisuje 6. člen Ustave RS, ki se glasi:
6. člen
Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so vobliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je obstranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
Himna Slovenije je Zdravljica.

Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.


Pričujoč prispevek nima namena razpravljati o upravičenosti, primernosti in ustreznosti simbolov RS, temveč je namenjen predvsem uporabi ali pravilneje izobešanju slovenske zastave ob državnih praznikih. Pred dnevi, konec aprila in prva dneva maja, smo na Slovenskem praznovali dva državna praznika. Tako kot je v navadi in kot se seveda spodobi, se ob državnih praznikih izobesi tudi slovenska zastava.

Žal se slovenska zastava ne pojavlja prav pogosto na pročeljih individualnih zgradb. Če bi primerjali pogostost izobešanja naše državne zastave, z izobešanjem zastav v nekdanji SFRJ, je stanje danes naravnost porazno. Res je, da je nekdaj bilo izobešanje jugoslovanske, slovenske zastave z zvezdo ali pa rdeče zastave ZKJ, praktično nekaj obveznega. Bil je „greh“, če zastava ob praznikih ni visela in marsikoga je bilo tudi strah, če je zastavo pozabil obesiti, saj je kar hitro lahko veljal za „sumljivega“, če ne že kar za sovražnika države.

Danes je seveda povsem drugače. Nihče nikogar ne sili izobešati slovenske zastave. Morda je tudi zato njen pojav na hišnih pročeljih bolj redek. Drug razlog je nedvomno dejstvo, da zastava ni ravno idealna. Marsikdo se ne strinja z grbom na njej, drugi z barvami zastave itd. Moram priznati, da se tudi sam ne strinjam z obstoječo zastavo. Pravilneje rečeno, ne strinjam se z grbom na zastavi, ki dejansko niti ni grb, temveč znak. Toda to ne bi smel biti razlog, da se zastava ne izobeša ob državnih praznikih.

Sam zastavo ob praznikih redno izobešam, čeprav se, kot sem že zapisal tudi sam ne strinjam z njo povsem. Dejstvo je, da imamo sedaj takšno zastavo, ki jo je sprejel državni zbor RS in je kot takšna zapisana v Ustavi RS. Takšna zastava predstavlja R Slovenijo doma in v tujini. Tudi pred palačo OZN in v Bruslju! In dokler ne bo drugače (dokler ne bo uradno spremenjena), je simbol vseh državljanov RS!

Lansko leto smo bili priča prav poizkusu spreminjanja zastave oz. natečaju za nove slovenske simbole. Prepričan sem da je ob tem prišlo do neke vrste „sabotaže“, saj je povsem nesprejemljivo, da državne simbole oblikujejo posamezniki, ki ne upoštevajo nobenih heraldičnih in veksikoloških standardov niti pri svojih idejah ne upoštevajo zgodovinskih dejstev. Državni simboli so lahko le tisti, ki jih državljani sprejmejo za svoje s soglasjem velike večine, nikakor pa ne morejo postati jabolko spora in novih delitev. Simboli nas morajo povezati, ne ločevati! Zato so oblikovalski predlogi popolnoma nesprejemljivi in nesmiselni. Kajti ob takšnem pristopu lahko ima vsak državljan svojo zastavo in grb. Pa tudi himno!

Obstoječa slovenska zastava, ki je v uporabi od leta 1848 ima z barvami bela-modra-rdeča, že več kot 150 letno tradicijo. 46 let je tovrstno zastavo zaznamovala rdeča zvezda, 14 let pa jo zaznamuje „grb“ s Triglavom in zvezdami trojnih imperialnih grofov in državnih knezov Celjskih. Vse to so neizpodbitna zgodovinska dejstva. Ta dejstva pa pomenijo, da je pod obstoječo zastavo (brez današnjega „grba“) nastal program Zedinjene Slovenije, da so pod to zastavo potekala narodno buditeljska zborovanja oz. Tabori ter čitalnice, da so se pod to zastavo borili številni slovenski polki v Avstroogrski vojski v neštetih bitkah. Pomeni, da so pod to zastavo Maistrovi borci osvobodili Maribor in celotno slovensko Štajersko ter celotno Koroško s Celovcem in Gosposvetskim poljem. Nadalje to pomeni, da so se pod to zastavo, stotisoči Goriško-Gradiščanskih, Istrskih in Notranjskih, Beneških in drugih Slovencev desetletja borili zoper italijansko raznarodovanje in fašizem. Pomeni, da so se pod to zastavo v Kraljevini Jugoslaviji, ko je bila Slovenija kot ime prepovedana, (hkrati pa tudi slovenska zastava), zavedni Slovenci upirali srbizaciji ali jugoslovanizaciji. Pod to zastavo so se borili Tigrovci! Pod to zastavo so se borili med 2. svetovno vojno vsi Slovenci, ki niso bili v nemški, italijanski ali madžarski vojski. Pod njo so se borili tako partizani, kot tudi domobranci. Prvi so ji seveda dodali rdečo zvezdo. Velika večina teh slovenskih borcev se je borila v osebnem prepričanju, da rešuje obstoj slovenskega naroda, ne glede na to v kateri vojski so se borili. Tudi leta 1991 smo se borili za neodvisnost pod to zastavo!

Zato je njeno izobešanje ob državnih praznikih, znak priznavanja lastne samobitnosti, pozitivnega odnosa do svoje zgodovine in pomeni tudi izkazovanje dolžnega spoštovanja vsem našim prednikom, ki so s svojim delovanjem pripomogli k temu, da smo danes vsaj na evropskem in svetovnem zemljevidu enakopravni član, kot narod in članica, kot država! Vse našteto skupaj pa je dobra osnova za prepotrebno samozavest, ki jo nujno potrebujemo v današnji globalizacijski brezobzirni družbi!

Toda ni dovolj zastave le izobesiti. Potrebno jo je znati PRAVILNO IZOBESITI! Izobešanje zastave na napačen način je prav tako neke vrste žalitev, malomaren odnos do vseh žrtev ki jih je v svoji zgodovini imel slovenski narod, preden je končno izoblikoval in vzpostavil svojo neodvisno državo!

Prav v teh zadnjih dneh, ob obeh državnih praznikih, sem sam imel možnost videti več zastav napačno izobešenih, kot pa tistih, ki so bile izobešene pravilno. In le iz tega razloga je nastal pričujoči prispevek.

PRAVILA PRI IZOBEŠANJU SLOVENSKE ZASTAVE

a) Zastava na drogu

Barve je vedno potrebno gledati v vrstnem redu od zgoraj navzdol. To pomeni da so v našem primeru: bela, modra (plava), rdeča. Grb se nahaja odzgoraj in ne odspodaj. Če izobesimo zastavo na drog tako, da je bela barva odzgoraj, je avtomatsko tudi grb zgoraj in do napake ne more priti! Napačna postavitev barv pomeni srbsko in ne slovensko zastavo!

b) Zastava na oknu

Kadar izobesimo zastavo iz okna je pravilo, da si barve sledijo v naslednjem zaporedju, gledano od zunaj. Torej gledano iz ulice na hišo si barve sledijo vedno od leve proti desni – bela, modra in rdeča. Grb na zastavi je v tem primeru levo zgoraj! Ko zastavo izobešamo, jo tisti ki to počne vidi v nasprotnem vrstnem redu – na njegovi levi je rdeča, potem modra in na desni bela!

c) Zastava na prosto stoječem drogu

V primeru da izobesimo slovensko zastavo na prosto stoječi drog, velja enako pravilo kot pri izobešanju zastave iz okna. Zastava visi pred drogom v zaporedju barv od leve proti desni – bela, modra, rdeča!

Pregovor dneva
Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda.
več pregovorov


Dogodki:
1945 zavezniki začasno prepovedo izhajanje tržaškega Primorskega dnevnika
1877 v Sloveniji je bil na ljubljanski višji realki opravljen prvi poskus s telefonom
1461 Friderik III. ustanovi ljubljansko škofijo
1254 Maribor prvič omenjen kot mesto
Rojstva:
1927 Tone Ferenc, slovenski zgodovinar († 2003)
1868 Fran Jaklič - Podgoričan, slovenski pisatelj († 1937)
Smrti:
1936 Emil Adamič, slovenski skladatelj (*1877)
Prazniki:
sveti Miklavž - godovni dan v Rimskokatoliški in v pravoslavnih Cerkvah


Poslušaj društvene pesmi na Myspace
www.myspace.com/hervardi


Spremljaj novice s pomočjo RSS
www.hervardi.com/vote/rss.xml
Prijavi se na e-mail novice

Preglej zadnje novice




Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
Odpri stran s kvizom