Uradne ure so vsako sredo med 18. in 19. uro na Ruški cesti 100 v Mariboru.


O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Prodaja izdelkov
  • Športne aktivnosti


  • V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Informacijski Center
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave

  • Stranka Slovenskega Naroda
    Avtohtone vrste


    Ali ste vedeli...?
    da je bilo na Slovenskem, natančneje v Ljubljanskem barju, najdeno najstarejše leseno kolo z osjo, na svetu. Kolo je bilo najdeno Malega travna 2002. Z radiokarbonsko metodo je nastanek kolesa umeščen v obdobje med 3350 in 3100 pred našim štetjem.

    Koroški žigec





    Tudi planinski gonič je v bolj ali manj tesni povezavi s srednjeevropskimi goniči in sicer tako po telesni zgradbi in obliki glave kot tudi po barvi, saj zelo spominja na avstrijskega brandl braka. Ti goniči so bili nekoč najbolj razširjeni goniči na Slovenskem, imenovali pa naj bi jih koroški brak. Podobnih goničev je veliko še drugod po Evropi (Poljska, Češka, Švedska, Švica, Bolgarija, Grčija itn.). Od drugih goničev naj bi ga ločili tudi po značilnih živorumenih pikah nad očmi, ki so v velikosti graha ali lešnika (t. i. štiri oči). Njegova značilnost je žal tudi redkost, ki je značilna za skoraj vse obdobje te pasme, še posebno pa zadnjih nekaj let. Skopi so tudi opisi te pasme, tako bi lahko sklepali, da je nastala v zadnjih nekaj desetletijih.

    V prvo rodovno knjigo leta 1939 sta bila vpisana le dva planinska goniča (takrat imenovana balkanska braka); prvi je bil vpisan Valdi (JRB 24), neznanih prednikov, last Franca Šusterja iz Hrastnika. Na prvi državni razstavi leta 1947 v Ljubljani sta bila razstavljena le dva planinska goniča, na mednarodni razstavi leta 1948 v Ljubljani že osem planinskih goničev (takrat imenovanih koroških žigcev), šest samcev in dve samici. Na zadnjih nekaj razstavah pa ni bilo prijavljenega prav nobenega. V zadnjem času so se razmere izboljšale, saj smo po zaslugi Toneta Hočevarja, ki tega našega goniča razstavlja na številnih razstavah, dobili prvič svetovnega prvaka (psica Vidra Dreveniška,SLR GPL 00017).

    Je močnejši, srednje velik gonič, črn, z rdeče-rjavimi ožigi po prsih, tacah in nad očmi. Je miren in dobrodušen, vendar vztrajen gonič na zajce in lisice.



    Pregovor dneva
    Domače perilo naj se doma pere.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1923 v Trbovljah se prične splošna rudarska stavka


    Poslušaj društvene pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Domu
    YouTube:Zdravica
    YouTube:Slava Slovencem
    YouTube:Naprej zastava slave
    YouTube: Eno devo le bom ljubil
    YouTube: Pesem koroških Slovencev
    več posnetkov na Youtube


    Facebook: Društvo Hervardi
    Skupina: Slovenci!


    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com