|  |
Ali ste vedeli...?
da je bilo na Slovenskem, natančneje v Ljubljanskem barju, najdeno najstarejše leseno kolo z osjo, na svetu. Kolo je bilo najdeno Malega travna 2002. Z radiokarbonsko metodo je nastanek kolesa umeščen v obdobje med 3350 in 3100 pred našim štetjem.
|
|
Koroški žigec
Tudi planinski gonič je v bolj ali manj tesni povezavi s srednjeevropskimi goniči in sicer tako po telesni
zgradbi in obliki glave kot tudi po barvi, saj zelo spominja na avstrijskega brandl braka. Ti goniči so bili nekoč najbolj razširjeni
goniči na Slovenskem, imenovali pa naj bi jih koroški brak. Podobnih goničev je veliko še drugod po Evropi (Poljska, Češka,
Švedska, Švica, Bolgarija, Grčija itn.). Od drugih goničev naj bi ga ločili tudi po značilnih živorumenih pikah nad očmi, ki so
v velikosti graha ali lešnika (t. i. štiri oči). Njegova značilnost je žal tudi redkost, ki je značilna za skoraj vse obdobje te
pasme, še posebno pa zadnjih nekaj let. Skopi so tudi opisi te pasme, tako bi lahko sklepali, da je nastala v zadnjih nekaj desetletijih.
V prvo rodovno knjigo leta 1939 sta bila vpisana le dva planinska goniča (takrat imenovana balkanska braka); prvi je bil vpisan
Valdi (JRB 24), neznanih prednikov, last Franca Šusterja iz Hrastnika. Na prvi državni razstavi leta 1947 v Ljubljani sta bila
razstavljena le dva planinska goniča, na mednarodni razstavi leta 1948 v Ljubljani že osem planinskih goničev (takrat imenovanih koroških žigcev),
šest samcev in dve samici. Na zadnjih nekaj razstavah pa ni bilo prijavljenega prav nobenega.
V zadnjem času so se razmere izboljšale, saj smo po zaslugi Toneta Hočevarja, ki tega našega goniča razstavlja na številnih razstavah,
dobili prvič svetovnega prvaka (psica Vidra Dreveniška,SLR GPL 00017).
Je močnejši, srednje velik gonič, črn, z rdeče-rjavimi ožigi po prsih, tacah in nad očmi. Je miren in dobrodušen, vendar vztrajen gonič na zajce in lisice.
|
|
|
|
|
|
