|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Slovenija tudi dežela številnih jam? Največja jama v Sloveniji je z 20 km rovov Postojnska jama, ki je tudi po svoji lepoti gotovo ena najlepših jam na svetu. Najgloblja jama je jama Čehi 2, ki sega 1502 m globoko. Najbolj strma pa je gotovo jama Vrtiglavica, katere enotno brezno pada kar 643 m in je najbolj globoko enotno vhodno brezno na svetu! V Sloveniji najdemo tudi najstarejšo turistično jamo na svetu - jama Vilenica je vodene oglede nudila že v 17.stoletju. Škocjanske jame pa so se zaradi svoje naravne lepote uvrstile tudi na seznam naravne in kulturne dediščine UNESCA.
|
|
Kralj Samo
Po navedbah kronista Fredegarja so se leta 623, v 40. letu vladanja
frankovskega kralja Klotarja II., ljudstva Slovenov (Čehi, Moravci in
Panonci) ki so jih bili podjarmili Obri, uprla svojim zatiralcem. Središče
upora naj bi bilo na Češkem in Moravskem, velika verjetnost pa je, da je
bilo v Panoniji. Kasneje so se jim pridružili tudi Lužičani ob Labi na
severu, pod knezom Drvanom. Skupaj z omenjenimi ljudstvi so se v boje proti
Obrom podali tudi Karantanci, ki sicer niso bili pod gospostvom Obrov, bili
pa so izpostavljeni njihovim nenehnim napadom. Karantanija je za razliko od
Čehov in Moravcev, imela prazgodovinsko, iz kraljestva Norik izhajajočo,
dobro organizirano, notranjo državno ureditev ter s tem tudi močno vojsko.
V bojih proti nasilnim Obrom je sodeloval tudi trgovec Samo,
slovenskega rodu. V bitkah se je odlikoval z izjemnim pogumom. Poleg tega se
je izkazal kot sposoben ljudski tribun in zlasti vojskovodja. Pod njegovim
poveljstvom je slovenski meč pokončal številne sovražnike. S tem je močno
navdušil Karantance, ki so ga vsled tega najprej ustoličili za svojega
vojvodo.
Ko je Samo L. 623 prevzel oblast, je v treh letih, do 626., pridružil
Karantaniji še Zg. Panonce ter del Sp. Panoncev, Čehe, Moravce, kasneje pa
še Lužičane. Nekateri nemški avtorji navajajo, da je bila Samovemu
kraljestvu priključena tudi t.i. Bavaria Slavica, kar pomeni dejansko
Vindelicijo. Kar tri oz. štiri (če upoštevamo še Vindelicijo) izmed
omenjenih dežel so bile slovenske – Karantanija, Panonija in Moravska (ter
Vindelicija), zato je Samo postal kralj v svojem Slovenskem kraljestvu. Ker
pa je bila Karantanija le ena izmed dežel, ki so sestavljale Slovensko
kraljestvo in ker je imela še iz obdobja rimske province Norik v veljavi
svoje karantansko pravo, je bil ob dejstvu, da je postal Samo kralj,
ustoličen nov karantanski knez oz. vojvod Valuk. Prav tako so imele svojega
kneza oz. vojvodo tudi ostale dežele Slovenskega kraljestva. Znano je, da je
bil lužiški vojvod Drvan, imena knezov oz. vojvod češke, moravske in
panonske ter vindelicijske kneževine pa se žal zgodovini niso ohranila.
Kralj Samo je imel svoj sedež v Karantaniji, ker so jo gore dobro
varovale in je imela v nasprotju s sosednjimi deželami starodavno državno
organizacijo in zato tudi dobro obrambo. Obri si je niso nikoli podredili.
Najverjetneje je prav kasnejši vojvodski prestol tudi prestol kralja Sama.
Po svoji izdelavi namreč sodi vzhodni, torej vojvodov sedež v 6. ali 7.
stoletje. To pa je prav obdobje Slovenskega kraljestva oz. dobe, ko je
vladal kralj Samo. Na vrhu sedeža lahko danes vidimo napis RVDOLPHUSDUX. Ta
napis je nastal leta 1360 in ga je dal vklesati čez prejšnji originalni
napis Habsburžan, vojvod Rudolf IV. Ustanovnik, ki je tega leta ob svojem
ustoličenju ta stol dal popraviti. Matej Bor ugotavlja, da je bil prvotni,
torej originalni napis pred tem dejansko v venetskih črkah in se je glasil
TU DON MUJI DUX. Veneti so črko X brali kot H, kar pomeni da se je
originalni napis dejansko glasil TU DON MUJI DUH, kar v moderni slovenščini
seveda pomeni TU DONI MOJ DUH!
Tudi to dejstvo je povsem v skladu s kraljevim položajem oz. vladarsko
funkcijo kralja Sama.
V Karantaniji je v tistem času vladal vojvod Valuk, ki ga zgodovinski
viri imenujejo »Wallucus dux Vinedorum«, kar pomeni Valuk vojvod venetski.
Vinedi, Vinedorum, Vindi, Vendi, Venden, Veneti je bil star izraz za
Slovence, kar je velikega zgodovinskega pomena. V listinah iz tistega časa
(Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Auctarium Garstense, Ecxerptum de
Karentanis) je Karantanija poimenovana marca Vinedorum.
Pomembna je tudi listina Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ki je
nastala v Solnogradu okoli leta 873 in navaja, da je kralj Samo vladal in
Quarantanis. Podobno navaja tudi listina Auctarium Garstense, ki navaja, da
je kralj Samo vladal in Karinthijam. Listina Ecxerptum de Carentanis, ki
poroča da je Dagobert poslal svojega pogajalca h kralju Samu, pa izrecno
navaja , da je bil Samo vojvod oz. kralj vseh Karantancev. Ker je bilo ime
Karantanci dolga stoletja tudi sinonim za Slovence, Slovenci pa so bili tudi
Panonci in Moravci pomeni, da je bil Samo slovenski kralj, ki je priključil
svojemu kraljestvu še Čehe ter Lužičane. Oboji so se le podredili
karantanski nadoblasti ter za časa Sama bili priključeni slovenskemu
kraljestvu, ki je temeljilo na starodavnem karantanskem pravu.
Kronist Fredegar v svoji kroniki(Fredegarii Scholastici Chronicon,
leto 658) pripoveduje, da so v devetem letu vladanja frankovskega kralja
Dagoberta I. iz rodu Merovingov, to je leta 631, Sloveni poimenovani
Veneti(Sclavi coinomento Winidi) oropali in pobili številne frankovske
trgovce, ki so trgovali zunaj frankovskega kraljestva. To je bil povod
razpora med Dagobertom in Samom, kraljem Slovencev. Dagobert pošlje k Samu
poslanca Siharija in zahteva naj se tisti, ki so njegove trgovce umorili
kaznujejo, za ugrabljeno blago pa naj se da primerna odškodnina. Toda Samo
ni hotel sprejeti Siharija, niti ga spustiti na svoj dvor. Zahteval je, da
se Siharij najprej obleče po slovensko, saj na njegovem dvoru vladajo
slovenske šege in navade. Šele ko je odposlanec to storil mu je bilo
dovoljeno stopiti pred kralja. Samo ga je poslušal, vendar ni hotel dati
kralju Dagobertu nobenega zadoščenja. Postavil je le sodišče, ki bi naj
sodilo o teh in drugih spornih zadevah. Nato je začel Siharij uporabljati
zasramovalne besede, groziti in zahtevati, da morata biti Samo in njegovo
ljudstvo pokorna kralju Dagobertu. Leta 537 naj bi gotski kralj Vitiges
namreč dal prav Norik (Karantanijo) in del Panonije Frankom, ki so si ju
očitno še vedno lastili. Samo, že nekoliko užaljen mu je odgovoril:' Saj smo
na uslugo Dagobertu, mi in naša zemlja, ako le hoče z nami v prijaznosti
živeti.' Siharij pa mu je izzivajoče odvrnil:' ni mogoče, da bi živeli
kristjani in služabniki božji v prijateljski zvezi s poganskimi psi.'
'Dobro,'mu odgovori Samo,'ako ste vi božji služabniki, mi pa poganski psi,
vas smemo raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako obnašate proti svojemu
bogu.' Potem so Siharija vrgli iz Samovega dvora.
Ko je Dagobert to izvedel, je ukazal sklicati svojo vojsko po vsej
Avstraziji(vzhodni del frankovskega kraljestva), in je proti Samu nahujskal
tudi Langobarde in Alemane. Tako so krenile proti Slovencem tri vojske.
Alemanska vojska pod vodstvom vojvode Krodeberta premaga Slovence, prav tako
pa tudi langobardska vojska. Toda odločilna bitka se je odvila pri mestu
Vogastigradu (Wogastogradu, Voglastigradu, Wogastoburgu) oz. Voigtsbergu
(Wogasticburc) v Karantaniji ali pa v današnjem Forchheimu na Frankovskem
oz. takratni Turingiji Zgodovinarji si o tem niso enotni in še do danes ne
vemo točno kje.Tri dni je trajal boj in Dagobert je izgubil velik del svoje
vojske. Nazadnje si je moral reševati življenje z begom. Zapustiti je moral
svoj tabor in vse svoje stvari ter zbežati v svojo domovino. Samovi Vinidi
oz. Slovenci pa so se nato zapodili za njim in začeli napadati Turingijo ter
druge frankovske pokrajine. Potem, ko je Samo premagal Franke, Alemane in
Langobarde, je nemoteno vladal do svoje smrti leta 658.
Kralj Samo je bil oženjen z dvanajstimi Slovenkami, s katerimi je
imel po različnih virih 35 sinov in 15 hčera, 32 sinov in 15 hčera ali pa 22
sinov in 15 hčera. Tudi drugi slovenski žlahtniki (plemiči) so imeli več
žena in tudi zaradi tega dolgo niso hoteli prestopiti v krščansko vero.
Legenda pravi, da je kralj Samo na smrtni postelji k sebi poklical
tri sinove, ki so bili takrat pri njem. Vsakemu od njih je velel prinesti po
eno lipovo vejo, katero je nato vsako posebej pred njihovimi očmi zlomil s
svojimi rokami. Potem je sinovom velel ponovno prinesti vsakemu po eno
lipovo vejo. Tokrat je poizkusil zlomiti vse tri veje skupaj, a mu ni
uspelo. Sinovom je nato dejal: »Vidite, če boste držali skupaj ter se
združeni borili proti sovražnikom, vas ne bo zlomil noben sovrag. Povejte to
še ostalim svojim bratom in sestram! «
Po Samovi smrti je Slovensko kraljestvo žal razpadlo na posamezne
kneževine. Karantanija je ostala ponovno osamljena država. Kljub temu pa se
je kot vedno, še naprej uspešno upirala napadom bojevite obrske konjenice na
vzhodni meji. Uspešna pa je bila tudi v bojih s svojimi zahodnimi sosedi
Langobardi in severnimi Bavarci.
Preberi še: Teorije o sedežu kralja Sama
|
|
|
|
|
|
