O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenska tradicionalna praznična jed tako imenovana potica? Potico - zvit kvašen kolač, ki ga gospodinje nadevajo z orehi, makom, rozinami, različnimi zelišči, skuto, medom ali celo z ocvirki najdemo po vsej Sloveniji ob vseh priložnostih. V zadnjih časih pa je potica postala tudi eden bolj prepoznavnih znakov Slovenije najrazličnejših mednarodnih državniških, kulturnih in športnih srečanjih.

    Kralj Samo





    Po navedbah kronista Fredegarja so se leta 623, v 40. letu vladanja frankovskega kralja Klotarja II., ljudstva Slovenov (Čehi, Moravci in Panonci) ki so jih bili podjarmili Obri, uprla svojim zatiralcem. Središče upora naj bi bilo na Češkem in Moravskem, velika verjetnost pa je, da je bilo v Panoniji. Kasneje so se jim pridružili tudi Lužičani ob Labi na severu, pod knezom Drvanom. Skupaj z omenjenimi ljudstvi so se v boje proti Obrom podali tudi Karantanci, ki sicer niso bili pod gospostvom Obrov, bili pa so izpostavljeni njihovim nenehnim napadom. Karantanija je za razliko od Čehov in Moravcev, imela prazgodovinsko, iz kraljestva Norik izhajajočo, dobro organizirano, notranjo državno ureditev ter s tem tudi močno vojsko.

    V bojih proti nasilnim Obrom je sodeloval tudi trgovec Samo, slovenskega rodu. V bitkah se je odlikoval z izjemnim pogumom. Poleg tega se je izkazal kot sposoben ljudski tribun in zlasti vojskovodja. Pod njegovim poveljstvom je slovenski meč pokončal številne sovražnike. S tem je močno navdušil Karantance, ki so ga vsled tega najprej ustoličili za svojega vojvodo.

    Ko je Samo L. 623 prevzel oblast, je v treh letih, do 626., pridružil Karantaniji še Zg. Panonce ter del Sp. Panoncev, Čehe, Moravce, kasneje pa še Lužičane. Nekateri nemški avtorji navajajo, da je bila Samovemu kraljestvu priključena tudi t.i. Bavaria Slavica, kar pomeni dejansko Vindelicijo. Kar tri oz. štiri (če upoštevamo še Vindelicijo) izmed omenjenih dežel so bile slovenske – Karantanija, Panonija in Moravska (ter Vindelicija), zato je Samo postal kralj v svojem Slovenskem kraljestvu. Ker pa je bila Karantanija le ena izmed dežel, ki so sestavljale Slovensko kraljestvo in ker je imela še iz obdobja rimske province Norik v veljavi svoje karantansko pravo, je bil ob dejstvu, da je postal Samo kralj, ustoličen nov karantanski knez oz. vojvod Valuk. Prav tako so imele svojega kneza oz. vojvodo tudi ostale dežele Slovenskega kraljestva. Znano je, da je bil lužiški vojvod Drvan, imena knezov oz. vojvod češke, moravske in panonske ter vindelicijske kneževine pa se žal zgodovini niso ohranila.

    Kralj Samo je imel svoj sedež v Karantaniji, ker so jo gore dobro varovale in je imela v nasprotju s sosednjimi deželami starodavno državno organizacijo in zato tudi dobro obrambo. Obri si je niso nikoli podredili. Najverjetneje je prav kasnejši vojvodski prestol tudi prestol kralja Sama. Po svoji izdelavi namreč sodi vzhodni, torej vojvodov sedež v 6. ali 7. stoletje. To pa je prav obdobje Slovenskega kraljestva oz. dobe, ko je vladal kralj Samo. Na vrhu sedeža lahko danes vidimo napis RVDOLPHUSDUX. Ta napis je nastal leta 1360 in ga je dal vklesati čez prejšnji originalni napis Habsburžan, vojvod Rudolf IV. Ustanovnik, ki je tega leta ob svojem ustoličenju ta stol dal popraviti. Matej Bor ugotavlja, da je bil prvotni, torej originalni napis pred tem dejansko v venetskih črkah in se je glasil TU DON MUJI DUX. Veneti so črko X brali kot H, kar pomeni da se je originalni napis dejansko glasil TU DON MUJI DUH, kar v moderni slovenščini seveda pomeni TU DONI MOJ DUH! Tudi to dejstvo je povsem v skladu s kraljevim položajem oz. vladarsko funkcijo kralja Sama.

    V Karantaniji je v tistem času vladal vojvod Valuk, ki ga zgodovinski viri imenujejo »Wallucus dux Vinedorum«, kar pomeni Valuk vojvod venetski. Vinedi, Vinedorum, Vindi, Vendi, Venden, Veneti je bil star izraz za Slovence, kar je velikega zgodovinskega pomena. V listinah iz tistega časa (Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Auctarium Garstense, Ecxerptum de Karentanis) je Karantanija poimenovana marca Vinedorum. Pomembna je tudi listina Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ki je nastala v Solnogradu okoli leta 873 in navaja, da je kralj Samo vladal in Quarantanis. Podobno navaja tudi listina Auctarium Garstense, ki navaja, da je kralj Samo vladal in Karinthijam. Listina Ecxerptum de Carentanis, ki poroča da je Dagobert poslal svojega pogajalca h kralju Samu, pa izrecno navaja , da je bil Samo vojvod oz. kralj vseh Karantancev. Ker je bilo ime Karantanci dolga stoletja tudi sinonim za Slovence, Slovenci pa so bili tudi Panonci in Moravci pomeni, da je bil Samo slovenski kralj, ki je priključil svojemu kraljestvu še Čehe ter Lužičane. Oboji so se le podredili karantanski nadoblasti ter za časa Sama bili priključeni slovenskemu kraljestvu, ki je temeljilo na starodavnem karantanskem pravu.

    Kronist Fredegar v svoji kroniki(Fredegarii Scholastici Chronicon, leto 658) pripoveduje, da so v devetem letu vladanja frankovskega kralja Dagoberta I. iz rodu Merovingov, to je leta 631, Sloveni poimenovani Veneti(Sclavi coinomento Winidi) oropali in pobili številne frankovske trgovce, ki so trgovali zunaj frankovskega kraljestva. To je bil povod razpora med Dagobertom in Samom, kraljem Slovencev. Dagobert pošlje k Samu poslanca Siharija in zahteva naj se tisti, ki so njegove trgovce umorili kaznujejo, za ugrabljeno blago pa naj se da primerna odškodnina. Toda Samo ni hotel sprejeti Siharija, niti ga spustiti na svoj dvor. Zahteval je, da se Siharij najprej obleče po slovensko, saj na njegovem dvoru vladajo slovenske šege in navade. Šele ko je odposlanec to storil mu je bilo dovoljeno stopiti pred kralja. Samo ga je poslušal, vendar ni hotel dati kralju Dagobertu nobenega zadoščenja. Postavil je le sodišče, ki bi naj sodilo o teh in drugih spornih zadevah. Nato je začel Siharij uporabljati zasramovalne besede, groziti in zahtevati, da morata biti Samo in njegovo ljudstvo pokorna kralju Dagobertu. Leta 537 naj bi gotski kralj Vitiges namreč dal prav Norik (Karantanijo) in del Panonije Frankom, ki so si ju očitno še vedno lastili. Samo, že nekoliko užaljen mu je odgovoril:' Saj smo na uslugo Dagobertu, mi in naša zemlja, ako le hoče z nami v prijaznosti živeti.' Siharij pa mu je izzivajoče odvrnil:' ni mogoče, da bi živeli kristjani in služabniki božji v prijateljski zvezi s poganskimi psi.' 'Dobro,'mu odgovori Samo,'ako ste vi božji služabniki, mi pa poganski psi, vas smemo raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako obnašate proti svojemu bogu.' Potem so Siharija vrgli iz Samovega dvora.

    Ko je Dagobert to izvedel, je ukazal sklicati svojo vojsko po vsej Avstraziji(vzhodni del frankovskega kraljestva), in je proti Samu nahujskal tudi Langobarde in Alemane. Tako so krenile proti Slovencem tri vojske. Alemanska vojska pod vodstvom vojvode Krodeberta premaga Slovence, prav tako pa tudi langobardska vojska. Toda odločilna bitka se je odvila pri mestu Vogastigradu (Wogastogradu, Voglastigradu, Wogastoburgu) oz. Voigtsbergu (Wogasticburc) v Karantaniji ali pa v današnjem Forchheimu na Frankovskem oz. takratni Turingiji Zgodovinarji si o tem niso enotni in še do danes ne vemo točno kje.Tri dni je trajal boj in Dagobert je izgubil velik del svoje vojske. Nazadnje si je moral reševati življenje z begom. Zapustiti je moral svoj tabor in vse svoje stvari ter zbežati v svojo domovino. Samovi Vinidi oz. Slovenci pa so se nato zapodili za njim in začeli napadati Turingijo ter druge frankovske pokrajine. Potem, ko je Samo premagal Franke, Alemane in Langobarde, je nemoteno vladal do svoje smrti leta 658.

    Kralj Samo je bil oženjen z dvanajstimi Slovenkami, s katerimi je imel po različnih virih 35 sinov in 15 hčera, 32 sinov in 15 hčera ali pa 22 sinov in 15 hčera. Tudi drugi slovenski žlahtniki (plemiči) so imeli več žena in tudi zaradi tega dolgo niso hoteli prestopiti v krščansko vero.

    Legenda pravi, da je kralj Samo na smrtni postelji k sebi poklical tri sinove, ki so bili takrat pri njem. Vsakemu od njih je velel prinesti po eno lipovo vejo, katero je nato vsako posebej pred njihovimi očmi zlomil s svojimi rokami. Potem je sinovom velel ponovno prinesti vsakemu po eno lipovo vejo. Tokrat je poizkusil zlomiti vse tri veje skupaj, a mu ni uspelo. Sinovom je nato dejal: »Vidite, če boste držali skupaj ter se združeni borili proti sovražnikom, vas ne bo zlomil noben sovrag. Povejte to še ostalim svojim bratom in sestram! «

    Po Samovi smrti je Slovensko kraljestvo žal razpadlo na posamezne kneževine. Karantanija je ostala ponovno osamljena država. Kljub temu pa se je kot vedno, še naprej uspešno upirala napadom bojevite obrske konjenice na vzhodni meji. Uspešna pa je bila tudi v bojih s svojimi zahodnimi sosedi Langobardi in severnimi Bavarci.

    Preberi še: Teorije o sedežu kralja Sama





    Pregovor dneva
    Modra ušesa se ne zmenijo za neumne besede.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1947 sprejeta prva slovenska ustava
    1601 škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič izženeta vse protestante iz Kranjske
    Rojstva:
    1878 Vinko Vodopivec, slovenski skladatelj († 1952)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com