O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v Avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje Red Marije Terezije.

    Kramola – upor zoper protiljudsko oblast









    Kramola je naravna in s tem starodavna ter neodtujljiva pravica ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki bi zlorabila svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti ter postala tiranska oziroma, kot bi rekli dandanes – totalitarna. Enako velja tudi za oblast, ki navzven na prvi pogled ne zgleda tiranska, kljub temu pa deluje proti interesom ljudstva, ki je izvirni suveren in nosilec oblasti. V skladu s starodavno Slovensko ljudovlado je imelo slovensko ljudstvo neodtujljivo pravico, da se je takšnemu vladarju ter oblasti in takšnemu nedopustnemu početju uprlo, tovrsten upor ali punt pa se imenuje kramola. Slovensko ljudstvo in slovenski narod seveda to pravico tudi dandanes še zmeraj imata, saj sicer ne bi bila neodtujljiva.

    V kakovostnem Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika iz konca 19. stoletja, najdemo v slovenščini zapisano geslo – kramola, ki je označeno kot staroslovenska beseda. V poznejših slovenskih slovarjih je to geslo žal že izpuščeno. Kramola je v navedenem slovarju v nemščini pojasnjena kot »der Tumult« in »die Rebellion« (op. 1).

    V Tomšičevem Nemško-slovenskem slovarju, pomeni »Tumult« (op. 2): hrušč, rabuko, upor, vstajo, »Rebellion« (op. 3) pa pomeni upor, vstajo, punt. Vstajnik ali puntar bi bil torej v slovenščini pravilno imenovan tudi kramolnik, ženska udeleženka vstaje pa kramolnica.

    Jožko Šavli je v začetku 21. stoletja izvirni slovenski pojem kramola ponovno obudil in ga opredelil kot »notranjepolitične nemire, vstajo, zaroto, zlasti rovarjenje«. (op. 4)

    Kramolo poznajo tudi Rusi. Pojem kramola je v Slovarju živega velikoruskega jezika Vladimirja Dahlja (op. 5) pojasnjen kot: razburjenje, upor, uničenje, buna; izdaja, prešuštvo, zvite ideje.

    Toda izviren oziroma prvoten smisel te besede se več ne ujema z njenim današnjim pojmovanjem. Kakšen je torej izvirni pomen besede K-RA-MOLA?

    V etimološkem smislu kramola pomeni »k soncu moliti«, K-RA-MOLI, ali moli k Soncu. K-RA-MOLA je torej najprej pomenila "čaščenje Sonca", ali tudi slovenskega boga Belina, h kateremu so se obračali naši staroverski predniki. K-RA-MOLNIK je preprosto častilec ali oboževalec Sonca. (op. 6)



    Kramole v slovenski zgodovini



    Pojem kramola je danes med Slovenci skoraj povsem neznan. O njem nam poročajo le redki ohranjeni zgodovinski viri iz 1. tisočletja našega štetja.

    Po smrti kneza karantanskih Slovencev Boruta (750), so bili v slovenske dežele načrtno poslani krščanski misijonarji, zgrajene pa so bile tudi prve krščanske cerkve. Krščanstvo kot vera sicer za Slovence ni predstavljalo nobene novosti, vsekakor pa je bila novost krščanstvo kot organizirana državna in ekspanzionistična religija pod zaslombo frankovskega kralja in kraljestva. Po poročanju Nestorjeve kronike (op. 7) je bilo krščanstvo med Sloveni v Dalmaciji, Panoniji in Noriku poznano že v 1. stoletju našega štetja, vendar se kot novo, tuje verstvo, ni preveč obneslo med ljudskimi množicami. V 8. stoletju se je krščanstvo med Slovenci širilo na povsem drugačen način, tokrat tudi s silo in orožjem. Slovenski staroverci na čelu s svojimi župani in ostalimi strešinami ter veljaki, so institucionalnemu krščanstvu ostro nasprotovali in so se mu organizirano uprli. Takratni upori Slovencev so v virih, zapisanih v latinščini, pokvarjeno imenovani »carmula«, pravilno slovensko torej kramola.

    Zgodovinski viri nam poročajo o najmanj treh kramolah oziroma vstajah proti uvajanju, tako verskega institucionalnega krščanstva, kakor tudi proti elementom drugačnega družbenega reda – fevdalizma. Oboje je namreč bilo tesno medsebojno povezano in v nasprotju z obstoječo družbeno ureditvijo – s Slovensko ljudovlado – vladavino slovenskega ljudstva. Kramole so trajale vse do konca 9. stoletja, v omejenem smislu pa tudi še v obdobju slovenskega kneza Ljudevita Panonskega, s katerim se je proti Frankom, Bavarcem in Langobardom bojeval tudi del slovenskih Karantancev.

    Ime oziroma pojem kramola, v nekoliko pokvarjeni obliki najdemo zapisan v latinsko pisanih virih iz 9. stoletja, ki se nanašajo na slovenske staroverske upore proti krščanstvu v drugi polovici 8. stoletja. Tako je v spisu Conversio Bagoariorum et Carantanorum (op. 8) omenjena »carmula«, enako pa tudi v spisu Vita S. Virgilii. Tipični primeri kramole so tudi slovenski kmečki punti oziroma pravilneje slovenske kmečke vojne med 15. in 19. stoletjem. Po Grafenauerju pozna slovenska zgodovina v tem obdobju 123 kramol ali vstaj, ki jih v glavnem imenujemo kmečki upori ali punti. (op. 9)



    Literatura in viri:

    (op. 1) PLETERŠNIK, M.: Slovensko –nemški slovar, 1. del, A-O, Ljubljana : Knezoškofijstvo, 1894, str. 456 (gesla: kramola-krapnik); kramola: f. der Tumult, die Rebellion, Mur., Jan., Jurč. (Tug.) — stsl.
    (op. 2) TOMŠIČ, F.: Nemško-slovenski slovar, Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1964, str. 827; Tumult: m (-[e]s, -e), hrušč; rabuka; upor, vstaja
    (op. 3) Ibidem, str. 615; Rebellion: f (-,-en) upor, vstaja, punt
    (op. 4) ŠAVLI, J.: Slovenska država Karantanija : Institutio Sclavenica, Bilje : Založba Humar, 2007, str. 207
    (op. 5) DALJ V.: ???????? ??????? ?????? ?????????????? ?????, elektronski vir: http://slovardalja.net/word.php?wordid=14099 [dostop 28. 2. 2015]
    (op. 6) ?????, A.: ??????? ????? ? ??????? ????, elektronski vir: http://allpravda.info/content/1149.html [dostop 28. 2. 2015]
    (op. 7) HAZZARD CROSS, S. in SHERBOWITZ-WETZOR, O., P.: The Russian Primary Chronicle, Laurentian Text, v SZEFTEL, M.: Speculum, Vol. 30, No. 2, The Mediaeval Academy of America : Cambridge, Massachusetts, 1955, str. 257-267
    (op. 8) KOS, F.: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Prva knjiga (l. 501-800), Ljubljana : Leonova družba, 1902, št. 234, str. 272: »Conv. Bag. et Carant., c. 5 (MG. SS., XI, 8): /…/ Quod ille rennuit orta seditione quod carmula dicimus.« ter »Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS., XI, 87): /…/ quod ille rennuit, orta seditione quod carmula dicimus, sed inito consilio dimisit ibidem Latinum presbyterum.«
    (op. 9) GRAFENAUER, B.: Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana : DZS, 1962, str. 405



    V Mariboru, 12. 4. 2015

    Andrej Šiško






    Pregovor dneva
    Običaji starine, so ščit domovine.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1924 ustanovljena Ljubljanska borza
    1443 Habsburžani in Celjski grofje podpišejo pogodbo o dedovanju za primer, če katera rodbina izumre
    Rojstva:
    1901 Vladimir Kralj, slovenski pisatelj, gledališki kritik († 1969)
    1900 Elvira Kralj, slovenska gledališka in filmska igralka († 1978)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com