|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca? Friderik Pregl je leta 1923 dobil najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo, na področju kemije.
|
|
Krškopoljski prašič
Krškopoljski ali črnopasasti prašič je naša edina slovenska avtohtona pasma prašičev,
ki izvira iz JV dela Dolenjske. To je ekstenzivna pasma, ki pa jo odlikujejo nekatere biološke značilnosti,
kot so izredna odpornost, dobra prilagodljivost na skromne razmire reje in prehrane ter izredna kakovost mesa.
V zadnjih dvajsetih letih je bila krškopoljska pasma prašičev bolj kot kdajkoli prej prepuščena sama sebi
in ni bila deležna nobenega sistematičnega rejskega dela. Nadaljevala se je usoda te pasme še iz časov
pred drugo svetovno vojno. V kmetijski anketi leta 1938 je Oblak poročal o prašičereji in med drugim
povedal naslednje: “…Danes prvotne krškopoljske svinje, vsaj čiste, ni več. Vendar najdemo v najbolj
oddaljenih krajih še ostanke te prvotne svinje, ki po zunanjosti, barvi ter raznih merah še spominjajo nanjo.
Ta svinja se je posebno odlikovala v sposobnosti za produkcijo masti ter po dobri kakovosti mesa…
Domačo črnopasasto, ki je bila pred nekaj leti na Gorenjskem, predvsem v kranjskem srezu še precej
razširjena in priljubljena ter zelo v modi, sedaj vedno bolj opuščajo. Glavni vzrok leži v tem, da je ta
svinja zaradi premajhnega rejskega okoliša morala degenerirati, ker je prišlo do plemenenja v sorodstvu.
V ostalem pa je bila ta, za domačo porabo in ne toliko za izvoz namenjena svinja, prav odlična, ker je zelo
hitre rasti in je bila tudi dobra za mast. Gotovo pa je, da se ta svinja radi premajhnega rejskega okoliša
ne bo mogla dolgo vzdržati.
Prvi obširnejši opis krškopoljskega prašiča je iz konca prejšnjega stoletja -
Rohrman (1899). Avtor poudarja veliko razširjenost prašičereje na spodnji Dolenjski, še posebno na območju
Krškega polja. Redili so tako imenovane prekaste ali pasaste prašiče. Prašiči so imeli zadnji konec telesa črne barve,
prednji pa je bil bolj ali manj bel - pogosto v obliki širšega belega pasu okoli života. Glava je bila srednje
dolga in ravna z velikimi visečimi ušesi. Pasmo je odlikovala srednje dobra plodnost, dobra ješčnost in rastnost
do velikih tež (odrasle živali so tehtale 250- 300 kg). Že v času nastanka tega zapisa so to domačo pasmo prašičev
oplemenjevali z jorkširskimi prašiči.Po drugi svetovni vojni so bile v petdesetih in šestdesetih letih opravljene
pomembne raziskave krškopoljskega prašiča. Posebej velja omeniti, da so v tem obdobju opravljene prve strokovne
meritve plodnosti, rastnosti in mesnatosti črnopasastih prašičev pri reji v čisti krvi oz. križanju.
Eiselt in
Ferjan (1972) sta povzela rezultate raziskav in zbranih podatkov o krškopoljskih prašičih ter v povzetku
zapisala: "Sedaj je pasma po tipu neizenačena in konstitucijsko močno oslabljena. Pri razmeroma velikem
številu rojenih pujskov na gnezdo (10.07) je zaradi velikega števila mrtvorojenih (2.13) in zelo veliko
izgub do odstavitve (26%) število vzrejenih pujskov majhno (5.87). Prašiči krškopoljske pasme so skromni
in dobro izkoriščajo voluminozno krmo. Meso krškopoljskih prašičev in njihovih križancev je zelo primerno
za izdelavo v trajne izdelke."
V letih 1990 - 1992 so bila opravljena poizvedovanja o ostankih krškopoljskega
prašiča na Gorjancih, na območju Brežic in Krškega polja. Ugotovljeno je bilo, da je zdajšnja čreda krškopoljskega
prašiča zelo neizenačena. Rejci pa so z njim zadovoljni in velika večina se mu ne misli odreči. Pregled rejskega
stanja te pasme v letu 1997 je pokazal, da se je prašičereja na kmetijah ohranila, spremenila pa se je pasemska
sestava, prašiče krškopoljske pasme so pogosto nadomestili beli prašiči. Na treh vzrejnih središčih za
krškopoljske prašiče, kjer država finančno podpira rejo te pasme, je v zadnjih treh letih stalež
nespremenjen. Pri krškopoljskih prašičih so gnezda sorazmerno velika, na splošno je preveč
mrtvorojenih pujskov in zaradi velikega deleža izgub je ob odstavitvi v gnezdu malo pujskov.
Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je zelo inbridirana in s plemenskimi merjasci
so stalno težave.
Vir: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
";
include ('footer3_stolpci.php');
?>
|
|
|
|
|
