O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Literatura


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. Kr. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno 120.000 čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! Staroslovenska medica sodi med najstarejše pijače na svetu.

    PREDSTAVITEV KNJIGE
    NIKO KURET
    PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV
    Starosvetne šege in navade od pomladi do zime



    Kuretovo življensko delo Praznično leto Slovencev je izšlo v štirih knjigah (I. Pomlad, 1965; II. Poletje, 1967; III. Jesen, 1970; IV. Zima, 1971), ponovno izdajo pa je knjiga doživela pri založbi Družina leta 1989, in sicer v dveh knjigah.

    Kako so spomladi praznovali prihod pomladi, katerim svetnikom na čast so kurili kresove, na katere dneve se ni smelo vpregati živine, kako so fantje sprejemali nove člane v fantovščino na Florjanovo, kdaj je bila mlatev, metev… pa košnja, žetev in še opisi mnogih drugih opravil, ki so danes že zgodovinska posebnost, svojčas pa so vsak dan zapolnjevali delavnik od jutra do teme in še potem, ko je doma v kmečki izbi, mati otroka vzgajala s pomočjo ljudske domišljije ter jim polagala na srce, da morajo biti pridni, pošteni in delovni, sicer jih bo prišla iskat Pehtra baba...

    Praznično leto ni samo zbirka kmečkih del, je tudi zakladnica vrednot, katera so iz spoštovanja do svoje zemlje živela v srcih preprostih ljudi in soustvarjala kulturno izročilo. Mnogo tega živi z nami še danes in nam bogati življenje ter nas obvezuje, da dragoceno dediščino ohranimo našim zanamcem.

    Danes le še malokdo pozna vse svetnike, četudi so le-ti v naši zgodovini močno vplivali na kmečko življenje, delo ter medsebojne odnose. Slovenska zemlja je majhen prostor, a vseeno so njeni prebivalci vsakega svetnika drugače zaznamovali na Goriškem, Štajerskem, Kočevsekm, v Benečiji... Svetniki pomladini nam prinesejo pomlad, nato so v najdaljših dnevih naši zavetniki sv. Vid, sv. Janez ali Ivan pa sv. Aleš, sv. Marjeta... V dvanajsterih nočeh od božiča pa do svetih treh kraljev nam Štefanovo konje blagoslovi, nedolžni otroci pa starše tepežkajo... Svetniki nam razkrivajo tudi ozadje šeg in navad v različnih obdobjih. Florjan je preoblekel staro pogansko božanstvo vode, sv. Elija je pokristjanil boga groma in bliska, Božič je v znamenju zimskega solsticija ter rojstva novega boga...

    Delo, ki si zasluži, da ga vzamete v roke ter spoznate življenje rodov, ki so nam zapustila to bogato kulturno izročilo.



    Pregovor dneva
    Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1815 na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik
    1423 Ernest Železni se odpove fevdalnemu gospostvu nad delom posestev Celjskih grofov
    Rojstva:
    1842 Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, biografinja († 1917)
    Smrti:
    1970 Stane Sever, slovenski gledališki, filmski igralec (* 1914)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com