|  |
Ali ste vedeli...?
da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred Ustoličevanja knezov in vojvod, na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis Ustoličevanja, tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, kateri je s svojimi začetnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu Ustoličevanja.
|
|
 Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
PREDSTAVITEV KNJIGE
NIKO KURET
PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV
Starosvetne šege in navade od pomladi do zime
Kuretovo življensko delo Praznično leto Slovencev je izšlo v štirih knjigah (I. Pomlad, 1965; II. Poletje, 1967; III. Jesen, 1970; IV. Zima, 1971), ponovno izdajo pa je knjiga doživela pri založbi Družina leta 1989, in sicer v dveh knjigah.
Kako so spomladi praznovali prihod pomladi, katerim svetnikom na čast so kurili kresove, na katere dneve se ni smelo vpregati živine, kako so fantje sprejemali nove člane v fantovščino na Florjanovo, kdaj je bila mlatev, metev… pa košnja, žetev in še opisi mnogih drugih opravil, ki so danes že zgodovinska posebnost, svojčas pa so vsak dan zapolnjevali delavnik od jutra do teme in še potem, ko je doma v kmečki izbi, mati otroka vzgajala s pomočjo ljudske domišljije ter jim polagala na srce, da morajo biti pridni, pošteni in delovni, sicer jih bo prišla iskat Pehtra baba...
Praznično leto ni samo zbirka kmečkih del, je tudi zakladnica vrednot, katera so iz spoštovanja do svoje zemlje živela v srcih preprostih ljudi in soustvarjala kulturno izročilo. Mnogo tega živi z nami še danes in nam bogati življenje ter nas obvezuje, da dragoceno dediščino ohranimo našim zanamcem.
Danes le še malokdo pozna vse svetnike, četudi so le-ti v naši zgodovini močno vplivali na kmečko življenje, delo ter medsebojne odnose. Slovenska zemlja je majhen prostor, a vseeno so njeni prebivalci vsakega svetnika drugače zaznamovali na Goriškem, Štajerskem, Kočevsekm, v Benečiji... Svetniki pomladini nam prinesejo pomlad, nato so v najdaljših dnevih naši zavetniki sv. Vid, sv. Janez ali Ivan pa sv. Aleš, sv. Marjeta... V dvanajsterih nočeh od božiča pa do svetih treh kraljev nam Štefanovo konje blagoslovi, nedolžni otroci pa starše tepežkajo... Svetniki nam razkrivajo tudi ozadje šeg in navad v različnih obdobjih. Florjan je preoblekel staro pogansko božanstvo vode, sv. Elija je pokristjanil boga groma in bliska, Božič je v znamenju zimskega solsticija ter rojstva novega boga...
Delo, ki si zasluži, da ga vzamete v roke ter spoznate življenje rodov, ki so nam zapustila to bogato kulturno izročilo.
|
|
|
|
|
|
