|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred Ustoličevanja knezov in vojvod, na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis Ustoličevanja, tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, kateri je s svojimi začetnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu Ustoličevanja.
|
|
Legenda o Lurnskem polju
Na zahodnem Koroškem, nekaj kilometrov severozahodno od Špitala ob Dravi najdemo vas Požarnica
(Pusarniz). Vas je najbolj znana po t.i. Miru pri Požarnici iz leta 1460.
Pod vasjo je veliko polje imenovano Lurnsko polje, danes večinoma obdelano
in posajeno s koruzo. Na tem polju, le kakšna dva kilometra naprej, v smeri
proti Lienzu na vzhodnem Tirolskem, stoji majhna cerkvica svete Marije
Magdalene.
idilična cerkvica sv. Marije Magdalene na Lurnskem polju z lipami omenjenimi v Lurnski prerokbi
Ob vhodu v cerkev je na nekakšni oglasni deski objavljeno neverjetno
zanimivo besedilo v nemškem jeziku. Cerkev se v nemščini imenuje
Filialkirche St. Magdalena am Lurnfeld. Torej podružnična cerkev svete
Magdalene na Lurnskem polju. Prevod besedila pod tem naslovom se glasi
sledeče: TUKAJ KJER STOJI IDILIČNA CERKVICA SVETE MAGDALENE, JE BILO PRED
VEČ KOT 1200 LETI NARAVNO SVETIŠČE SLOVENCEV.
V izvirnem nemškem
besedilu je sicer uporabljena beseda "slawisches", kar je potrebno prevesti izključno kot slovenski, saj drugih prebivalcev, kot so bili Karantanski Slovenci, tam nikoli ni bilo. Zato je
nedvomno upravičen prevod - NARAVNO SVETIŠČE SLOVENCEV - ein Slawisches
Naturheiligtum - ali slovensko naravno svetišče.
besedilo oglasne deske v nemščini
TRI LIPE SO TUKAJ STALE (RASLE) IN
SLOVENSKI KMETJE IZ VIŠAV TUKAJ NAOKROG SO REDNO PRIHAJALI (ROMALI) SEMKAJ
VSAKO LETO. POROČA SE O BITKI SREDI 8. STOLETJA MED SLOVENSKIMI KMETI
(Mišljeno je med slovenskimi domačini, ki so bili očitno tukaj naseljeni že
stoletja, verujočimi v svoje domače staroslovenske naravne bogove, ki so jih
na tem mestu nedvomno tudi častili. Izraz pogani ali barbari, ker pač niso
bili kristjani je globoko žaljiv, zato je uporabljen izraz
staroslovenska vera in staroslovenski bogovi. Pokristjanjevalci so se namreč
marsikdaj obnašali bistveno bolj barbarsko kot pa stari Slovenci. Morda pa bi
morali uporabljati kar slovenska vera in slovenski bogovi, brez prepone stara
in staro, saj so bili ta vera in bogovi resnično naši, slovenski. op.
avtorja)
IN BAVARSKIMI OSVAJALCI (BAJUWARISCHEN BESATZEN). ZADNJI MED
SLOVENSKIMI KMETI NAJ BI IZGOVORIL NASLEDNJO DVOPOMENSKO (DVOUMNO) PREROKBO
OZ. PREKLETSTVO (Fluch): IN KO BODO LIPE TRETJIČ ZRASTLE, SE BOMO VRNILI IN
SE MAŠČEVALI!
Očitno so takrat staroverski Slovenci padli vsi do zadnjega
in se niso hoteli predati bavarskim krščanskim osvajalcem. Le tako je mogoče
razumeti preroško izjavo zadnjega živečega Slovenca na bojnem polju.
Zanimivo je, da so v legendi omenjene tri značilnosti staroslovenske vere.
Prva je naravno svetišče Slovencev (Naturheiligtum), kjer so častili svoje
bogove, druga je sama prerokba ki govori o tem, da se bomo Slovenci vrnili in maščevali, ko bodo lipe tretjič zrasle
in tretja je da so tukaj stale TRI
lipe.
To da gre pri številu tri za sveto slovensko število potrjujejo tudi imena
slovenskih bogov kot so Triglav, Trimužjat in Trimož. Tudi na Lurnskem polju
so rasle tri lipe in tudi zadnji slovenski bojevnik je v svoji prerokbi
omenil sveto število tri. 'KO BODO LIPE TRETJIČ ZRASTLE, SE BOMO VRNILI IN
MAŠČEVALI!'
Na polju ob cerkvici še vedno rastejo prav tri lipe in vse tri
so precej mlade. Glede na to, da je lipa drevo, ki doseže častitljivo
starost, je povsem mogoče, da so te tri mlade lipe pognale prav tretjič!
V bližini nekdanjega staroslovenskega svetišča in prizorišča velike bitke,
se nahaja tudi t.i. krvava kadunja (Blut molde), kjer bi naj bilo toliko
krvi padlih slovenskih bojevnikov, da je zemlja od nje še danes črna. Tam
nekje blizu, je tudi zakopano orožje, ki ga je treba najti, kajti v novi
vojni bo to orožje zmagovito in bo odločilo njen izzid.
PREROKBA O LURNSKEM POLJU
v Keleminovih Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva
Lurnsko legendo je moč najti tudi v delu Jakoba Kelemine Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo leta 193o v Celju. Gre za bajko pod številko 257, ki se povsem ujema z zgoraj navedenim nemškim besedilom v cerkvici sv. Magdalene na Lurnskem polju in se glasi:
"Nedaleč od stare Teurnije proti Dravi stoji na Lurnskem polju kapela sv. Magdalene. Dalje gori so tri ponikve, imenovane Krvave krnice. Tukaj so baje Franki potolkli Slovence in razdrli žrtvenik njihovega malika. Umirajoči Mike, to je višji duhoven, je izgovoril sledeče maščevalne besede: »Kadar bodo lipe trikrat zrastle iz posvečenega zemljišča, bodo Slovenci poiskali tam zakopani dremelj (buzdovan, batog) in v krvavem boju bo žena v bližini stanujočega Partuša ubila z burkljami edinega pri življenju ostalega nemškega vojvodo. Vendar bodo Slovenci zmagali in zopet bo vstalo Borutovo kraljestvo.« - Lipe stoje še dandanašnji. Ko so se leta 1736 spuntali milštatski kmetje proti gosposki, so iskali dremelj (prav tako tudi v francoskih časih), a ga niso našli. Našel ga bo pa sin kmetice Partušice, ki ga bo rodila baš na Krstnikovo opolnoči. In tedaj bo tudi vstal Kralj Matjaž iz gore."
Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Ljubljana, ponatis 1997, str. 295, št. 257; Vir: I. Trstenjak, Novice 1857, str. 10 (Kotnik, Storije I, st. 50). Glej tudi opazko 1. c. str. 106. - II. Franzisci, Carinthia 1868, 318 (Graber, st. 528); Stangental, Stanigojeva, Stankova dolina. - III. Graber, st. 529; prim, naše št. 218. - IV. R. Eisler, Mitt. Inst. f. o. Gesch. f. XXVIII (Graber, st. 473, 533). - V Fl. Horvat, Kr. mesta. 31.
|
|
|
|
|
|
