O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Simboli


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je bržkone najbolj znana slovenska maska Kurent ali Korant kot ga imenujejo na Dravskem polju? Danes je dom Korantov mesto Ptuj, včasih pa so bili doma po celi Štajerski! Korant je tudi ena najbolj tradicionalnih slovenskih pustnih mask, s svojo navzočnostjo pa preganja zimo in prinaša srečo. Koranti naj bi nekdaj v davnini ugrabili celo samo smrt, tako da v tistem obdobju v tej deželi ni umrl nihče. Drugače pa Korantija ali Kurentovanje izhaja iz prastarega ljudskega izročila slavljenja prihoda pomladi in konca zime.

    Lipa, slovensko sveto drevo





    Lipa se kot drevo življenja pojavlja v srednji Evropi zlasti na območju severnega Jadrana, Alp, Tater in zgornjega Podonavja, z eno besedo, povsod tam, kjer so še pred Rimljani bivali Veneti ali Vendi. Sloventi ali Slovenci pa smo nedvomno najbližji ostanek nekdanjih Venetov ali Vendov, s prastarim jezikom in starožitno kulturo, v katere duhovni simboliki izstopa lipa kot mistično drevo življenja, drevo zdravja, sodno drevo, drevo zmage, drevo rodovitnosti in kot družabno ali plesno drevo.

    Na Slovenskem prevladujeta dve vrsti lipe. Črna lipa ali tilia parvifolia, ki je nekoliko temnejšega debla in listov, pa tudi manjših a gostih cvetov. Pogosto jo imenujemo kar lipovec. Druga je bela lipa ali tilia grandifolia, ki je svetlejša in ima večje, široke liste ter redkejše cvetove, prav tako pa cveti kak teden ali dva pozneje kot črna lipa. Lipa na sploh doseže izredno častitljivo starost, kar pomeni tudi do 1200 let in v tem pogledu celo prekaša hrast (nemško, pa tudi poljsko drevo življenja).



    Izmed mnogih drevesnih vrst v srednji Evropi ni razen lipe nobenega drevesa, ki bi bilo tako zdravilno, cvetoče, dišeče, hkrati pa še tako staro in mogočno, da razteza svoje veje in vrh daleč v nebo. Lipa je bila sveto slovensko drevo že davno pred krščanstvom, to svoje mesto pa je ohranila tudi med njim. S svojo mogočnostjo kaže od zemlje na nebo in s svojo starostjo spominja na čas, kar pomeni na večnost. Pod marsikatero lipo je bil vodnjak, kamnita miza, ali pa sedeži za vaške starešine, t.i. dvanajstijo.

    Pod lipo so se stoletja dolgo shajali tako vaški, kot gorski zbori. Bila je središče vaškega družabnega življenja. Pod njo se je pravica že v davnih predkrščanskih časih delila v imenu nadnaravnega , starobožjega. Pri razsojanju in odločanju o skupnih zadevah so pod lipo županu stali ob strani člani dvanajstije, ali vaški starešine, kot je določala prastara slovenska navada imenovana tudi »consuetudo sclavorum«, po slovensko – slovenska navada.

    Zbori in pravde pod lipo so bili sestavni del starega državnega prava Karantanije, ki ga tudi sami zgodovinski viri nazivajo »istituto sclavenica« oziroma slovensko pravo. Imeli so izrazit značaj slovenskega ljudskega prava. Še v srednjem veku ni bilo po slovenskih krajih nobene cerkve, nobenega gradu, vasi, trga in mesta brez lipe, kar povsem odgovarja dejstvu, da je lipa Slovencem sveto drevo. Vseskozi je bila deležna visokega spoštovanja, vseh narodnih slojev, ne le pri kmetu, temveč tudi pri plemstvu in meščanstvu.

    Lipa je izrazito prisotna v številnih slovenskih ljudskih ali narodnih pesmih ter legendah. Zlasti je prisotna lipa v legendi o Kralju Matjažu, ki pooseblja slovenski narod in našo zgodovino.

    Kralj Matjaž je poražen na bojnem polju kjer stoji lipa. Ostane mu le še toliko vojakov, da vsi skupaj najdejo prostor v senci te lipe. Z njimi se umakne v goro, ki zagrmi in jih zapre v votlino. Ko se bo Matjaževa brada devet krat ovila okrog kamnite mize se bo skupaj s svojimi zvestimi vojaki zbudil. To se bo zgodilo tedaj, ko bo na svetu največja stiska, prišle bodo vsakovrstne nadloge in draginja bo prekipela do viška. Slovenskih rodoljubov bo ostalo le še toliko, da se bodo razvrstili v senci ene lipe. Ko bo napočil Matjažev čas, bo na božični večer pred njegovo votlino zrasla lipa. Ozelenela bo in zacvetela tako sladko, da bo vso okolico napolnila s prijetno vonjavo. Cvetela pa bo samo eno uro, od polnoči, do ene, nato se bo posušila. Kralj Matjaž bo medtem potegnil svoj meč iz nožnice in zbudil svojo vojsko. Peljal bo svoje zveste vojake iz votline v boj zoper sovražnike slovenskega ljudstva. Duh lipovega cvetja bo krepil v boju utrujene vojščake in ranjence v hipu ozdravljal. Mlačen veter bo navdihnil ljudi, da se bodo pridružili Matjaževi vojski. Zbirališče bo pri košati lipi, odkoder bodo šli v boj za staro vero in pravico. Za orožje bodo prijeli vsi, mladi in stari. Poslednji boj se bo vodil na istem polju in pri isti lipi, kjer je bil Matjaž nekoč poražen. Matjažev boj, ki se je začel na božič, bo trajal do Sv. Jurija. Na Jurjevo pa bo Matjaž obesil na suho lipo svoj ščit in tedaj bo znova ozelenela. Pri kamniti mizi na polju pod lipo, ki ima sedem vrhov, bodo potem sklenili mir in ljudem bodo spet prišli nekdanji zlati časi, kakršne so poznali že pod kraljem Matjažem.

    V legendi o kralju Matjažu je polno simbolike, osrednji figuri pa sta seveda kralj Matjaž in slovensko sveto drevo – lipa. Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, lipa pa korenine, h katerim se mora naš narod vrniti, če želi ne le preživeti, temveč živeti svobodno, srečno in zadovoljno. Hkrati predstavlja lipa središče vsega Matjaževega boja za odrešitev slovenskega naroda, kakor tudi drevo njegove zmage in dokončnega miru.



    Pregovor dneva
    Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1815 na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik
    1423 Ernest Železni se odpove fevdalnemu gospostvu nad delom posestev Celjskih grofov
    Rojstva:
    1842 Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, biografinja († 1917)
    Smrti:
    1970 Stane Sever, slovenski gledališki, filmski igralec (* 1914)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com