Hervardi Informacijski Center

SMS proti koroškim SlovencemSTA/G.P., Pon 30.01.2006, 16:54
 

Celovec - Na avstrijskem Koroškem se je pojavilo SMS sporočilo, naperjeno proti slovenski manjšini. V sporočilu, ki naj bi krožilo v Podjuni, piše: “Z odpiranjem tega SMS sporočila ste pravkar ubili koroškega Slovenca. Pošljite ta SMS naprej in sodelujte pri akciji Čista Koroška”. Podrobnejši podatki za zdaj niso znani.

Pred nedavnim naj bi tudi nekdanji deželni glavar na avstrijskem Koroškem Leopold Wagner posvaril, da vidi novo generacijo, ki naj bi bila pripravljena “podati se na bojišče.” Na nedavni novinarski konferenci Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je tudi predsednik organizacije Matevž Grilc opozoril, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem zaradi “gonje” proti dvojezičnim krajevnim tablam zaostrilo. Grilc je med drugim dejal, da se zlasti pripadniki starejše generacije zaradi dogajanja na avstrijskem Koroškem spominjajo gonje proti slovenski manjšini iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja.

Haider zahteva referendum

Spor zaradi dvojezičnih krajevnih tabel se torej vse bolj zaostruje. Piko na i je v nedeljo postavil deželni glavar na avstrijskem Koroškem Jörg Haider, ki je zahteval referendum o dvojezičnih krajevnih napisih po vsej deželi. To je Haider napovedal na slavju ob 50. obletnici celovške sekcije koroške Zveze brambovcev (KAB). Kot je dejal, bi na tak način zagotovili soodločanje prebivalstva, brez katerega trajna rešitev topografskega vprašanja ni mogoča.

Haider je na nedeljskem slavju KAB ponovno napadel tudi avstrijsko ustavno sodišče, ki je v odločbah leta 2001 in 2005 zahtevalo več dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Ustavno sodišče naj bi po Haiderjevih besedah s svojimi odločbami skušalo ustreči “dirjajočim slovenskim funkcionarjem” v želji, da ustvarijo “s klenjen slovenski teritorij od Zilje do Velikovca.” Ta poskus bi bilo potrebno preprečiti, ker ogroža mir med narodnima skupnostma na avstrijskem Koroškem in ker ne ustreza “duhu zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976“, je menil koroški deželni glavar.

V tem zakonu, katerega določila o dvojezični topografiji je ustavno sodišče razveljavilo zaradi protiustavnosti, je po Haiderjevih razlagah določeno, na kakšnem območju je mogoče postaviti dvojezične krajevne table. Ker naj bi avstrijsko ustavno sodišče podpiralo “kršilce zakona,” bi koroška deželna politika sedaj morala poskrbeti za to, da se ne zgodi nič proti volji prebivalstva. “Ne dovolimo, da se v deželi pojavi nemir,” je zatrdil Haider, in zahteval, da naj deželna vlada da pobudo za referendum o tem vprašanju po vsem avstrijskem Koroškem.

Deželni glavar avstrijske Koroške je tudi zavrnil očitke, da bi v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov večina odločala o manjšini. Pri tem se je oprl na avstrijsko zvezno deželo Gradiščansko, kjer naj bi leta 1998 tedanji deželni glavar Karl Stix dal pobudo za referendum o krajevnih napisih. Kar je mogoče za Gradiščansko, mora biti mogoče tudi za Koroške, je menil Haider. Na Gradiščanskem, kjer živita tako hrvaška kot tudi madžarska manjšina, sicer nikdar niso izvedli referenduma o dvo- in trijezičnih krajevnih tablah.  

Pravkar ste ubili koroškega SlovencaTor 31.01.2006 

Kot poroča časnik Kärntner Tageszeitung, v okolici Pliberka na avstrijskem Koroškem krožijo sporočila SMS s tole vsebino: »Ko ste odprli to sporočilo SMS, ste ubili koroškega Slovenca. Pošljite ta SMS naprej in sodelujte v akciji Čista Koroška.« Na Koroškem bi morali zaradi citiranega sporočila SMS vsi biti plat zvona, komentira Kärntner Tageszeitung in navaja nedavno izjavo nekdanjega koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, ki je opozoril, da vidi novo generacijo, ki je pripravljena »oditi na bojišče«. Pred »grozečim povratkom pravice pesti« na avstrijsko Koroško je nedavno posvarila tudi podpredsednica avstrijskih zelenih Eva Glawischnigg. In prav zanimivo je, da se pri tem ne prvemu ne drugi niti za trenutek ni zazdelo, da je to »lokalna koroška zadeva«.Celovec – Koroški deželni glavar Jörg Haider je naročil deželnemu volilnemu uradu in ustavnemu oddelku pri deželni vladi, naj pripravita referendum o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Haider računa na soglasje socialdemokratov in ljudske stranke, sicer pa namerava referendum doseči s podpisi 15.000 volivcev. Policija je medtem zbrala gradivo za postopek proti izvajalcem protislovenske akcije z sms sporočili pod geslom Sodelujte v akciji čista Koroška. Sporočilo, ki se glasi »z odpiranjem sporočila ste pravkar ubili koroškega Slovenca«, je na mobilni telefon dobilo najmanj 40 ljudi. Policija je izsledila tudi storilce lanskih napadov na dvojezične napise v Bilčovsu. Pet mladih fantov je table uničevalo »iz objestnosti«. I. L.

Odvetnik Vouk predlaga za knežji kamen izvršbo
Rubež za staro pravdo
Koroški odvetnik avstrijskemu predsedniku namiguje, naj deželni vladi zarubi knežji kamen

Pred dnevi se je iztekel rok, do katerega bi morala avstrijska koroška deželna vlada odvetniku Rudiju Vouku povrniti stroške postopka na ustavnem sodišču zaradi pritožbe v zvezi s krajevnima napisoma v Pliberku in Drveši vasi. Ker avstrijska manjšinska zakonodaja ne dopušča kolektivne pritožbe pri organih pravosodja, se je Rudi Vouk pritožil v svojem imenu ter pravdo konec lanskega leta - v zadovoljstvo celotne slovenske narodne skupnosti v Avstriji - dobil. Takšna sodba je koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja očitno tako podžgala, da šikaniranje koroških Slovencev in izigravanje pravil pravne države iz dneva v dan le še stopnjuje.Kot je znano, je avstrijsko ustavno sodišče konec lanskega leta presodilo, da mora koroška deželna vlada v obeh omenjenih naseljih najkasneje do 30. junija letos postaviti krajevne table z dvojezičnimi napisi. Jörg Haider je dal takoj vedeti, da razsodbe ne bo upošteval, in je zagrozil, da bo dal krajevne table prestaviti za pol metra, če bo potrebno, da se bo odločbi izognil. Toda ta zgodba je včeraj dobila še drugo dimenzijo. Ob uspehu pritožbe na ustavnem sodišču ima pritožnik po avstrijski zakonodaji pravico do povrnitve stroškov. Ker je rok za plačilo stroškov potekel, je odvetnik Rudi Vouk na ustavno sodišče vložil predlog za izvršbo proti deželi Koroški. Zveznemu predsedniku Heinzu Fischerju je v njej namignil, naj koroški deželni vladi zarubi knežji kamen.

Stroški omenjenega postopka so znašali 2340 evrov, Rudi Vouk pa je včeraj za naš časnik pojasnil, da mu predlog za izvršbo omogoča avstrijska ustava. “Postopek ni enostaven, na podlagi posebnega ustavnega določila pa ga je treba sprožiti z vložitvijo neposredno pri ustavnem sodišču. Sodišče mora nato prositi predsednika države za izvršbo odločbe, ki jo po njegovih navodilih izvedejo organi avstrijskih zveznih oblasti in zveznih dežel,” pojasnjuje Vouk. V skrajnih primerih lahko avstrijski predsednik za pomoč zaprosi celo vojsko, pravi in dodaja, da je malo verjetno, da bo avstrijski predsednik njegov namig o rubežu knežjega kamna res upošteval.

Rudi Vouk to svojo odločitev med drugim utemeljuje takole: “Na knežjem kamnu so ustoličevali koroške deželne kneze, ki so morali v slovenskem jeziku priseči, da bodo spoštovali “staro pravdo”. Sedanji knez Jörg Haider pa ravna prav nasprotno in ni vreden, da je knežji kamen na sedežu njegove vlade.” Haider je omenjeni spomenik konec lanskega leta zaradi “groženj”, da bo leta upodobljen na slovenskih evrskih kovancih, dal prestaviti na sedež deželne vlade v Celovcu.

Kritike Haiderjeve primerjave z Jezusom Kristusom
Haider užalil vernike
Primerjava premikanja krajevnih tabel s premikanjem kamna pred Kristusovim grobom neumestna

Krški katoliški škof Alois Schwarz ter predstojnik Evangeličanske cerkve na avstrijskem Koroškem Manfred Sauer sta odločno zavrnila primerjavo deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja z Jezusom. Ta je namreč v nedeljo na novoletnem srečanju Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) dejal: “Resnično, povem vam: Pred 2000 leti je nekdo vstal in premaknil kamen pred grobom. Danes pa je deželni glavar, ki premika krajevne table.” Haider je obenem očital, da se predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Karl Korinek vede kot nekdaj Poncij Pilat. Ukrepal naj bi bil po tem, ko ga je naščuval “slovenski farizej, nato pa si roke opere v nedolžnosti”, poleg tega pa se še pritožuje pri zveznem predsedniku, je dejal Haider.

Krški škof Schwarz je po teh izjavah sporočil, da je “najgloblje prizadet” zaradi primerjave premikanja krajevnih tabel s “premikanjem kamna pred Kristusovim grobom”. Iz telefonskih pogovorov je lahko razbral, da se številni Korošci in Korošice v svojih verskih čustvih “čutijo po pravici prizadete in osuple”. Schwarz je zato opozoril, da “je vstajenje križanega osrednja skrivnost in jedro krščanske vere in ni primerno za politično polemiko”.

Take izjave po škofovem prepričanju škodujejo tudi ozračju v občinah, ki si prizadevajo, da ob vprašanju krajevnih napisov upoštevajo načela pravne države. O dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem je krški škof Schwarz še menil, da “slovenščina ni samo komunikacijsko sredstvo, temveč tudi izrazna oblika specifične krščanske spiritualnosti”. Če bi zmanjkalo jezika, bi zmanjkalo tudi posebne krščanske spiritualnosti na avstrijskem Koroškem, je še dodal Schwarz.

Predstojnik Evangeličanske cerkve na avstrijskem Koroškem Sauer je ob Haiderjevi primerjavi z Jezusom opozoril, da so zaradi tovrstnih “nepremišljenih, blasfemičnih izjav lahko ogroženi zaupanje in konstruktivne možnosti za rešitev”. Sauer je zato pozval vse vpletene strani, da v prihodnje opustijo “za lase privlečene verske primerjave”.

Haiderjev tiskovni predstavnik Stefan Petzner je izjave deželnega glavarja zagovarjal. Te naj bi bile “slikovita primerjava”, ki naj bi pojasnila razvoj v vprašanju krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.

Večina Avstrijcev za dodatne dvojezične napise

Večina Avstrijcev se zavzema za postavitev dodatnih tabel z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem, je po včerajšnjih navedbah avstrijske tiskovne agencije APA pokazala javnomnenjska raziskava, objavljena v avstrijskem tedniku Profil. Za izpolnitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča, ki je pred tedni ukazalo postavitev novih napisov v dveh krajih, se je izreklo 49 odstotkov, proti pa 39 odstotkov vprašanih. Preostali se o zadevi niso hoteli izreči.

Avstrijsko ustavno sodišče je konec decembra lani odločilo, da morajo v krajih Pliberk in Pliberk - Drveša vas stati krajevne oznake v nemškem in slovenskem jeziku. Kot že glede kraja Škocjan leta 2001 so ustavni sodniki tudi tokrat menili, da v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe za dvojezične krajevne oznake zadostuje že 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva.sta

Datum: Ponedeljek, 23. Januar 2006 - Stran: PO SVETU

Trst (od našega sodelavca)

Predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, so se v Trstu sešli z zastopniki generalnega konzulata in funkcionarji generalnega direktorata za evropske zadeve pri slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Obravnavali so nekaj perečih vprašanj, seveda pa predvsem tista, ki zadevajo bodoče odnose med Matico in manjšino. Z zadovoljstvom so navzoči pozdravili stališča komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in v svetu o ustanovitvi posebnega strateškega telesa, v katerem bi bili predstavniki parlamenta, slovenske vlade, pa tudi manjšine.

Ti naj bi v bodoče imeli vidnejšo in bolj neposredno vlogo pri reševanju ključnih vprašanj, ki zadevajo manjšino. Opredelitev za strateški svet naj bi vključili tudi v zakon o odnosu s Slovenci v tujini, ki ga državni zbor namerava sprejeti letos. Na srečanju je Janez Šumrada, ki je zastopal slovensko zunanje ministrstvo, še poudaril, da je končno dogovorjeno o stiku med manjšino in neposredno ministrstvom ter manjšino in Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri tej povezavi so bile do sedaj nejasnosti. Odslej je dogovorjeno, da bodo politični odnosi med Slovenijo in Italijo, seveda glede manjšine, v domeni ministrstva, Urad za Slovence pa naj bi se bolj ukvarjal s “praktičnimi” vprašanji.

Predvolilna kampanja pa se v zamejstvu stopnjuje. Pomembno je, da sta se kandidata leve sredine za predsednika pokrajinskega sveta v Trstu in tržaškega župana (Maria Bassa Poropat in Ettore Rosato) dogovorila o skupnem nastopanju na nekaterih pomembnejših predvolilnih shodih in povsod tam, kjer je slovenska manjšina, ki sta ji oba kandidata naklonjena. Rosato se je odločil za predvolilno novost, to je, da bo do konca meseca volilcem razdelil poseben anketni listič, na katerem naj bi posamezniki napisali svoje temeljne zahteve in želje. Lističu bo Rosato tudi priložil stališča, ki jih namerava še podrobneje razlagati na shodih v zvezi z gospodarskim razvojem, socialnimi problemi in javno upravo o tržaški občini. Pri vsem tem pa je zanimivo, da namerava Rosato, če bo izvoljen za tržaškega župana, predlagati za podžupana Claudia Boniciollija, ki je bil njegov tekmec na nedavnih teko imenovanih primarnih volitvah.Miro Kocjan

NSKS pisal Evropskemu parlamentu o manjšini
Apel evropskim poslancem
Evropski parlament naj se posveti vprašanju človekovih pravic in manjšinske zaščite

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je Evropskemu parlamentu v ponedeljek pisal o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem. V pismu NSKS evropske parlamentarce obvešča, da se uresničitev manjšinskih pravic ovira in zavlačuje, koroški deželni glavar Jörg Haider pa ob podpori Dunaja skuša z vsemi sredstvi ovirati uresničevanje razsodb najvišjega sodišča ter ohranjati protipravno in protiustavno stanje tudi 50 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe (ADP).

Ob tem NSKS Evropski parlament poziva, naj se v skladu s pogodbo o Evropski uniji posveti vprašanju človekovih pravic in manjšinske zaščite ter pravne države, še zlasti pa naj se temu vprašanju posveti med avstrijskim predsedovanjem EU. NSKS v obvestilu Evropskemu parlamentu poudarja, da tudi 50 let po ADP še nobena točka 7. člena te pogodbe, ki zagotavlja posebno zaščito slovenski manjšini v Avstriji, ni popolnoma uresničena. Pri tem pojasnjujejo, da so največji politični spori na avstrijskem Koroškem.

Že več desetletij deželo obremenjujejo vprašanja uporabe uradnega jezika in dvojezične topografije, vprašanja manjšinskega šolstva, udeležbe slovenske narodne skupnosti pri političnih in kulturnih ustanovah ter delovanja manjšini sovražnih organizacij. NSKS v pismu evropskim poslancem NSKS podrobno opisuje kronologijo zapleta o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem in poudarja odločitve avstrijskega ustavnega sodišča o tem vprašanju iz decembra 2001 in decembra lani, ko je sodišče razveljavilo zakon o narodnih skupnostih, po katerem je bilo treba dvojezične topografske napise postaviti le v krajih z več kot 25 odstotki manjšinskega prebivalstva, za prag pa je sodišče določilo, da je dovolj že 10 odstotkov manjšinskega prebivalstva.

“V pravni državi naj bi bilo samoumevno, da se razsodbe najvišjega sodišča uresničijo,” poudarja NSKS in dodaja, da skuša koroški deželni glavar Jörg Haider z vsemi sredstvi to preprečiti, tako imenovana konferenca konsenza pa doslej ni dala pravih rešitev.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer proti referendumu o dvojezičnih napisih
Haider trmoglavi z referendumom
Dunajski sestanek koroškega deželnega glavarja in ducata županov južnokoroških občin s kanclerjem Schüsslom se je končal brez oprijemljivih rezultatov

Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je včeraj izrekel proti referendumu o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, za katerega se zavzema deželni glavar Jörg Haider. “Prepričan sem, da se o odločitvi ustavnega sodišča ne moremo odločati na nikakršnem referendumu ali plebiscitu,” je za včerajšnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal Fischer.

Fischer podobno kot avstrijski kancler Wolfgang Schüssel po petkovem sestanku s Haiderjem in dvanajstimi župani južnokoroških občin na Dunaju, ki ni prinesel nobenega oprijemljivega dosežka, ocenjuje, da večina ne sme in ne more odločati o manjšinskih pravicah, zagotovljenih v avstrijski državni pogodbi. “Zato moramo poiskati boljšo rešitev, kot je glasovanje o odločitvi ustavnega sodišča glede manjšinskih pravic. To ni pot v prihodnost,” je prepričan predsednik.

Kancler Schuessel je po okrogli mizi o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem v petek na Dunaju, sporočil, da bi za eno od osnov lahko služil kompromis Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter koroškega Heimatdiensta (KHD) z lanske konference o konsenzu. Po njem bi do leta 2010 dvojezične table stale v 158 krajih. Za drugo osnovo kompromisa pa je vzel predlog z dne 13. decembra koroškega deželnega glavarja Haiderja. Po slednjem bi dvojezične krajevne table bile v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar samo v tistih krajih, ki imajo skozi daljše obdobje vsaj 15 odstotkov slovenskega prebivalstva. Tako bi lahko bilo dvojezično označenih 123 krajev. Iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev, bi namreč morali črtati 26 krajev, preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičimi krajevnimi tablami. Razliko v številu krajev z dvojezično topografijo v obeh predlogih je kancler pojasnil s tem, da v predlogu s 123 kraji niso zajeta tista naselja, ki so sicer predvidena v uredbi iz leta 1977, a bi izpadla v skladu s formulo 10 plus 15. Vendar za dvojezične table v teh krajih obstaja “jamstvo o obstoju”, je zagotovil avstrijski kancler. Spomladi naj bi se zato nadaljevala konferenca o konsenzu, je še dodal. O odločbah ustavnega sodišča o dvojezični topografiji glede Škocjana, Pliberka in Drveše vasi pa je vodja avstrijske vlade ugotovil, da so neposredno uresničljive in da ne potrebujejo uredbe zvezne vlade. Nekaj drugega naj bi bila “celovita rešitev”.

Haider je v petek na Dunaju sicer predstavil rezultate svojega pisnega povpraševanja o dvojezičnih krajevnih napisih v desetih južnokoroških občinah. Odgovore je posredovalo le 40 odstotkov vseh, ki so prejeli vprašalnik, od tega pa se jih je 85,1 odstotka izreklo proti predlogu, po katerem bi dvojezične krajevne oznake postavili po formuli 10 plus 15. Ker se je velika večina sodelujočih izrekla proti, bo Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) preprečilo sprejetje kakršnekoli vladne uredbe o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, v nasprotnem primeru pa bodo na celotnem avstrijskem Koroškem izvedli referendum, je v petek še zagrozil deželni glavar.

Avstrijsko ustavno sodišče je še isti dan sporočilo, da nima Haiderjevo povpraševanje nobene pravne veljave, enako pa velja tudi za referendum na isto temo.sta

Pro & Contra
Ali so upravičeni očitki, da Avstrija ni pravna država?

Franc Pukšič, poslanec, bivši državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu: “Varstvo slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, ki živi kot avtohtona v današnji Republiki Avstriji, je najpomembnejše mednarodnopravno vprašanje med Slovenijo in Avstrijo. Avstrija je po svoji ustavi zavezana načelom pravne države, ki pa jih v manjšinskem varstvu ne spoštuje.Avstrija že petdeset let krši določila sedmega člena avstrijske državne pogodbe (ADP), ki bi jih bila morala natanko izpolniti že leta 1955. Z izjemo dvojezičnega pouka na južnem Koroškem tega ni storila. Pravna država? Šele leta 1972 so postavili 205 dvojezičnih krajevnih napisov, organizirane tolpe nemških nacionalistov pa so jih podrle. Storilci so bili avstrijskim oblastem verjetno znani, zasledovali jih niso. Pravna država? Od več kakor 800 krajev na avtohtonem naselitvenem območju koroških Slovencev so v topografsko uredbo iz leta 1977 sprejeli 91 krajev, v samo 72 so dvojezične napise tudi namestili. Pravna država?

Avstrijsko ustavno sodišče je razveljavilo določilo zakona o narodnih skupnostih, po katerem je treba namestiti topografske dvojezične napise le v krajih z več od 25 odstotkov pripadnikov narodne skupnosti. Ustavno sodišče je razsodilo, da sedmi člen ADP zahteva dvojezične topografske napise v krajih, ki imajo v daljšem časovnem obdobju okoli 10 odstotkov slovenskega prebivalstva. Za uresničitev razsodbe je ustavno sodišče postavilo vladi rok do 31. decembra 2002. Avstrija tega ni storila. Pravna država?

V novi razsodbi 12. decembra 2005 o krajevnih tablah Pliberk in Pliberk-Drveša vas je ustavno sodišče potrdilo ustaljeno sodno prakso in ugotavlja “pravno obveznost” okrajnega glavarstva za namestitev dvojezičnih krajevnih oznak. Koroški deželni glavar Haider, ki je zaprisežen na avstrijsko ustavo, je pred novinarji zatrdil, da okrajnemu glavarstvu ne bo dovolil postaviti dvojezičnih krajevnih tabel, ki jih zahteva ustavno sodišče, ministri njegove stranke pa da bodo preprečili uredbo, ki bi sledila razsodbi ustavnega sodišča. Pravna država?