Hervardi Informacijski Center

Izjava poslanca Pukšiča ni izjava SDS

Slovenska demokratska stranka (SDS) se je včeraj v celoti ogradila od izjav svojega poslanca Franca Pukšiča v ponedeljkovi izdaji Večera o tem, da “Avstrija ni pravna država”, na katero so ostro reagirali nekateri avstrijski politiki. “Izjava poslanca Franca Pukšiča, ki jo je Večer objavil 3. januarja 2006, češ da “Avstrija ni pravna država”, je neustrezna in ni niti stališče SDS niti stališče poslanske skupine SDS. Obžalujemo, da je poslanec uporabil neprimerno in netočno terminologijo. SDS meni, da je glede novih dvojezičnih napisov na Koroškem treba spoštovati odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, in prepričani smo, da bo avstrijska država ravnala v skladu z odločitvami ustavnega sodišča. SDS si bo tudi v prihodnje prizadevala za dobre medsosedske odnose in za konstruktivno reševanje odprtih vprašanj, ki zadevajo položaj Slovencev v zamejstvu,” je sporočila tiskovna predstavnica SDS Janja Pavlin.

Pogled izza meje
Ne gre samo za table

Z novim letom je Avstrija prevzela predsedovanje Evropski uniji; vodila jo bo šest mesecev, v obdobju, ki bo sicer manj problematično od britanskega, vendar pa nikakor ne bo lahko. Predsedovati uniji po širitvi že itak ni lahka zadeva, saj je stanje v posameznih članicah zelo različno, zaradi teh razlik pa so interesi oziroma prioritete prav tako različni; njihovo usklajevanje postaja čedalje bolj mučno, tudi zato, ker iz gospodarske recesije še ni videti izhoda. Avstrija ima torej težko nalogo.

Med problemi, ki jih avstrijsko predsedstvo tokrat ni vključilo med prioritete predsedovanja, ni vprašanja kulturne in jezikovne različnosti, še manj pa vprašanja zaščite manjšin. Kancler Schüssel se je temu previdno izognil. Prav tako ni med prioritetami avstrijskega predsedstva vprašanja o utrjevanju pravne države, ki je vendar eden izmed pogojev za članstvo sleherne države v Evropski uniji in osnovna vrednota EU, kot je zapisano v sicer še ne potrjeni evropski ustavni pogodbi.

Nič čudnega, da teh tem ni v avstrijskem programu predsedstva EU. Na teh temah se namreč bije ostra notranjepolitična bitka, pa čeprav do državnozborskih volitev manjka še kar precej časa, skoraj leto dni.

Zgodba je znana. Kancler Schüssel lahko ostane na oblasti še naslednji mandat, samo če bo imel v parlamentu ustreznega koalicijskega partnerja. To pa je v danih pogojih samo nova Haiderjeva stranka; nobena druga avstrijska stranka namreč zdaj ni pripravljena na sodelovanje v vladi, ki bi jo vodil sedanji premier iz vrst Ljudske stranke.

Haider pa se lahko prebije v parlament, samo če si nekje zagotovi neposredno izvolitev vsaj enega poslanca; taka so pač volilna pravila. Deželni glavar računa, da se bo to zgodilo v Velikovcu, če bo dovolj ostro nastopal proti dvojezičnim napisom. In tu se sklene krog sedanjih dogajanj.

Problem pa je drugje: ne gre namreč samo za nekaj dvojezičnih tabel, ampak za sklepe avstrijskega ustavnega sodišča. Oblasti bi morale v Pliberku do konca junija postaviti dvojezične table. Tu torej ne gre več za odnose med slovensko manjšino in avstrijsko vlado, ampak, mnogo širše, za odnose med avstrijskim ustavnim sodiščem in avstrijsko vlado. Gre torej za pravno državo oziroma za ugotavljanje njene konsistence. Zdaj ni problem, ali bo slovenska manjšina dobila nekaj dvojezičnih napisov, ampak, ali bo avstrijska vlada sposobna izpolniti osnovni pogoj za članstvo v Evropski uniji.

Seveda pa ni zanemarljivo, kakšno stališče bo do tega imela slovenska manjšina. Doslej niti o načelnih vprašanjih ni znala najti notranje enotnosti, kar je seveda pod vsako kritiko. Njeni neurejeni in nekoordinirani nastopi so alibi za dunajsko vlado, da ne ukrene ničesar, do Haiderja pa izzvenijo kot nekakšen strah, če ne celo potuha za njegovo izzivalno početje. Namesto da bi manjšina močno izpostavila neskladje med avstrijskim predsedovanjem Evropski uniji in početjem dunajske vlade v zvezi z manjšinami, molči in se prepira sama s seboj. Vsaka njena pobuda je tako obsojena na neuspeh.

Končno pa se človek sprašuje, kaj o tem misli Slovenija: zunanje ministrstvo podpira avstrijsko politiko predsedovanja EU, premier pa se je na Dunaju prijetno zabaval na novoletnem koncertu. Ne enega in ne drugega ni Sloveniji predpisal zdravnik. Glede na način, kako Dunaj ravna s Slovenci, bi človek pričakoval večjo zadržanost slovenske politike do avstrijskih oblasti; seveda če naj verjamemo uradnim izjavam Ljubljane o odnosu do manjšin.Bojan Brezigar, Trst

Khol pričakuje rešitev topografskega vprašanja na avstrijskem Koroškem še letos
Table z dvojezičnimi napisi v 158 krajev na Koroškem
Avstrijski parlament bi zato do poletja že lahko sprejel novo uredbo glede krajevnih napisov, pogoj pa je po Kholovih besedah konsenz o tem vprašanju

Predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol pričakuje rešitev vprašanja krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem še v prvi polovici letošnjega leta. Kot je Khol poudaril v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA, je razsodbo ustavnega sodišča treba uresničiti. Avstrijski parlament bi zato do poletja že lahko sprejel novo uredbo glede krajevnih napisov, pogoj pa je po Kholovih besedah konsenz o tem vprašanju.

Khol predlaga, da bi se nova ureditev navezala na predlog, ki je bil predstavljen na prvi konferenci o konsenzu leta 2002. V skladu s tem predlogom bi krajevne table z dvojezičnimi napisi postavili v 158 krajih na avstrijskem Koroškem. Kot je zatrdil Khol, so takrat ta predlog sprejeli vsi udeleženci konference o konsenzu, razen enega predstavnika slovenske manjšine. Zdaj pa ureditvi tega vprašanja nasprotuje koroška zveza brambovcev, težave pa delajo tudi župani v prizadetih občinah, ocenjuje Khol. “Korošci se morajo zavedati, da bo ustavno sodišče sprejelo nove odločbe o tem vprašanju,” je opozoril predsednik avstrijskega parlamenta. Zato je treba župane prepričati, pri čemer bi se morala potruditi predvsem predsednica koroških socialdemokratov (SPÖ) Gaby Schaunig. Večina županov iz zadevnih južnokoroških občin namreč prihaja z vrst SPÖ.

Rešitev bi lahko dosegli že na okrogli mizi pri avstrijskem kanclerju Wolfgangu Schüsslu 13. januarja na Dunaju. Khol je optimističen tudi zato, ker avstrijska vlada ponuja finančne podpore za nemška društva na avstrijskem Koroškem. “To bi lahko bila spodbuda za interkulturno sožitje,” je dejal Khol. Podpore za slovenska društva so sicer že predvidene v predlogu iz leta 2002.

Predsednik avstrijskega parlamenta pa odsvetuje ureditev vprašanja brez konsenza. “To bi znova privedlo do spora okoli krajevnih tabel in zatrlo občutljivo sadiko konsenza,” je svaril Khol. Zdaj se je treba pogajati, “z zavestjo, da je nevzdržno, če se ne izpolni pravne obveze”. Kdor pa zahteva enostransko odločitev dunajskih vladnih oblasti brez soglasja s Korošci, bi tvegal le spor, kakršen je na avstrijskem Koroškem vladal v 70. letih preteklega stoletja, je še opozoril Khol.

Predstavnik SPÖ Norbert Darabos je v zvezi s krajevnimi napisi pozval Khola, naj se neposredno obrne na kanclerja Schüssla. Ta naj bi namreč na avstrijskem Koroškem dovoljeval protipravne razmere, ker se ozira na svojega koalicijskega partnerja Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ).

Povpraševanje glede krajevnih napisov, ki ga je v četrtek začel koroški deželni glavar Jörg Haider, za Darabosa ni primerna osnova za izpolnjevanje razsodb ustavnega sodišča. Po njegovem se Haider skuša izogniti pravnim obveznostim.