Hervardi Informacijski Center

Avstrijski predsednik Heinz Fischer proti referendumu o dvojezičnih napisih
Haider trmoglavi z referendumom
Dunajski sestanek koroškega deželnega glavarja in ducata županov južnokoroških občin s kanclerjem Schüsslom se je končal brez oprijemljivih rezultatov

Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je včeraj izrekel proti referendumu o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, za katerega se zavzema deželni glavar Jörg Haider. “Prepričan sem, da se o odločitvi ustavnega sodišča ne moremo odločati na nikakršnem referendumu ali plebiscitu,” je za včerajšnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal Fischer.

Fischer podobno kot avstrijski kancler Wolfgang Schüssel po petkovem sestanku s Haiderjem in dvanajstimi župani južnokoroških občin na Dunaju, ki ni prinesel nobenega oprijemljivega dosežka, ocenjuje, da večina ne sme in ne more odločati o manjšinskih pravicah, zagotovljenih v avstrijski državni pogodbi. “Zato moramo poiskati boljšo rešitev, kot je glasovanje o odločitvi ustavnega sodišča glede manjšinskih pravic. To ni pot v prihodnost,” je prepričan predsednik.

Kancler Schuessel je po okrogli mizi o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem v petek na Dunaju, sporočil, da bi za eno od osnov lahko služil kompromis Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter koroškega Heimatdiensta (KHD) z lanske konference o konsenzu. Po njem bi do leta 2010 dvojezične table stale v 158 krajih. Za drugo osnovo kompromisa pa je vzel predlog z dne 13. decembra koroškega deželnega glavarja Haiderja. Po slednjem bi dvojezične krajevne table bile v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar samo v tistih krajih, ki imajo skozi daljše obdobje vsaj 15 odstotkov slovenskega prebivalstva. Tako bi lahko bilo dvojezično označenih 123 krajev. Iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev, bi namreč morali črtati 26 krajev, preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičimi krajevnimi tablami. Razliko v številu krajev z dvojezično topografijo v obeh predlogih je kancler pojasnil s tem, da v predlogu s 123 kraji niso zajeta tista naselja, ki so sicer predvidena v uredbi iz leta 1977, a bi izpadla v skladu s formulo 10 plus 15. Vendar za dvojezične table v teh krajih obstaja “jamstvo o obstoju”, je zagotovil avstrijski kancler. Spomladi naj bi se zato nadaljevala konferenca o konsenzu, je še dodal. O odločbah ustavnega sodišča o dvojezični topografiji glede Škocjana, Pliberka in Drveše vasi pa je vodja avstrijske vlade ugotovil, da so neposredno uresničljive in da ne potrebujejo uredbe zvezne vlade. Nekaj drugega naj bi bila “celovita rešitev”.

Haider je v petek na Dunaju sicer predstavil rezultate svojega pisnega povpraševanja o dvojezičnih krajevnih napisih v desetih južnokoroških občinah. Odgovore je posredovalo le 40 odstotkov vseh, ki so prejeli vprašalnik, od tega pa se jih je 85,1 odstotka izreklo proti predlogu, po katerem bi dvojezične krajevne oznake postavili po formuli 10 plus 15. Ker se je velika večina sodelujočih izrekla proti, bo Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) preprečilo sprejetje kakršnekoli vladne uredbe o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, v nasprotnem primeru pa bodo na celotnem avstrijskem Koroškem izvedli referendum, je v petek še zagrozil deželni glavar.

Avstrijsko ustavno sodišče je še isti dan sporočilo, da nima Haiderjevo povpraševanje nobene pravne veljave, enako pa velja tudi za referendum na isto temo.sta

Pro & Contra
Ali so upravičeni očitki, da Avstrija ni pravna država?

Franc Pukšič, poslanec, bivši državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu: “Varstvo slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, ki živi kot avtohtona v današnji Republiki Avstriji, je najpomembnejše mednarodnopravno vprašanje med Slovenijo in Avstrijo. Avstrija je po svoji ustavi zavezana načelom pravne države, ki pa jih v manjšinskem varstvu ne spoštuje.Avstrija že petdeset let krši določila sedmega člena avstrijske državne pogodbe (ADP), ki bi jih bila morala natanko izpolniti že leta 1955. Z izjemo dvojezičnega pouka na južnem Koroškem tega ni storila. Pravna država? Šele leta 1972 so postavili 205 dvojezičnih krajevnih napisov, organizirane tolpe nemških nacionalistov pa so jih podrle. Storilci so bili avstrijskim oblastem verjetno znani, zasledovali jih niso. Pravna država? Od več kakor 800 krajev na avtohtonem naselitvenem območju koroških Slovencev so v topografsko uredbo iz leta 1977 sprejeli 91 krajev, v samo 72 so dvojezične napise tudi namestili. Pravna država?

Avstrijsko ustavno sodišče je razveljavilo določilo zakona o narodnih skupnostih, po katerem je treba namestiti topografske dvojezične napise le v krajih z več od 25 odstotkov pripadnikov narodne skupnosti. Ustavno sodišče je razsodilo, da sedmi člen ADP zahteva dvojezične topografske napise v krajih, ki imajo v daljšem časovnem obdobju okoli 10 odstotkov slovenskega prebivalstva. Za uresničitev razsodbe je ustavno sodišče postavilo vladi rok do 31. decembra 2002. Avstrija tega ni storila. Pravna država?

V novi razsodbi 12. decembra 2005 o krajevnih tablah Pliberk in Pliberk-Drveša vas je ustavno sodišče potrdilo ustaljeno sodno prakso in ugotavlja “pravno obveznost” okrajnega glavarstva za namestitev dvojezičnih krajevnih oznak. Koroški deželni glavar Haider, ki je zaprisežen na avstrijsko ustavo, je pred novinarji zatrdil, da okrajnemu glavarstvu ne bo dovolil postaviti dvojezičnih krajevnih tabel, ki jih zahteva ustavno sodišče, ministri njegove stranke pa da bodo preprečili uredbo, ki bi sledila razsodbi ustavnega sodišča. Pravna država?