Hervardi Informacijski Center

Avstrijski predsednik Heinz Fischer proti referendumu o dvojezičnih napisih
Haider trmoglavi z referendumom
Dunajski sestanek koroškega deželnega glavarja in ducata županov južnokoroških občin s kanclerjem Schüsslom se je končal brez oprijemljivih rezultatov

Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je včeraj izrekel proti referendumu o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, za katerega se zavzema deželni glavar Jörg Haider. “Prepričan sem, da se o odločitvi ustavnega sodišča ne moremo odločati na nikakršnem referendumu ali plebiscitu,” je za včerajšnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal Fischer.

Fischer podobno kot avstrijski kancler Wolfgang Schüssel po petkovem sestanku s Haiderjem in dvanajstimi župani južnokoroških občin na Dunaju, ki ni prinesel nobenega oprijemljivega dosežka, ocenjuje, da večina ne sme in ne more odločati o manjšinskih pravicah, zagotovljenih v avstrijski državni pogodbi. “Zato moramo poiskati boljšo rešitev, kot je glasovanje o odločitvi ustavnega sodišča glede manjšinskih pravic. To ni pot v prihodnost,” je prepričan predsednik.

Kancler Schuessel je po okrogli mizi o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem v petek na Dunaju, sporočil, da bi za eno od osnov lahko služil kompromis Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter koroškega Heimatdiensta (KHD) z lanske konference o konsenzu. Po njem bi do leta 2010 dvojezične table stale v 158 krajih. Za drugo osnovo kompromisa pa je vzel predlog z dne 13. decembra koroškega deželnega glavarja Haiderja. Po slednjem bi dvojezične krajevne table bile v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar samo v tistih krajih, ki imajo skozi daljše obdobje vsaj 15 odstotkov slovenskega prebivalstva. Tako bi lahko bilo dvojezično označenih 123 krajev. Iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev, bi namreč morali črtati 26 krajev, preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičimi krajevnimi tablami. Razliko v številu krajev z dvojezično topografijo v obeh predlogih je kancler pojasnil s tem, da v predlogu s 123 kraji niso zajeta tista naselja, ki so sicer predvidena v uredbi iz leta 1977, a bi izpadla v skladu s formulo 10 plus 15. Vendar za dvojezične table v teh krajih obstaja “jamstvo o obstoju”, je zagotovil avstrijski kancler. Spomladi naj bi se zato nadaljevala konferenca o konsenzu, je še dodal. O odločbah ustavnega sodišča o dvojezični topografiji glede Škocjana, Pliberka in Drveše vasi pa je vodja avstrijske vlade ugotovil, da so neposredno uresničljive in da ne potrebujejo uredbe zvezne vlade. Nekaj drugega naj bi bila “celovita rešitev”.

Haider je v petek na Dunaju sicer predstavil rezultate svojega pisnega povpraševanja o dvojezičnih krajevnih napisih v desetih južnokoroških občinah. Odgovore je posredovalo le 40 odstotkov vseh, ki so prejeli vprašalnik, od tega pa se jih je 85,1 odstotka izreklo proti predlogu, po katerem bi dvojezične krajevne oznake postavili po formuli 10 plus 15. Ker se je velika večina sodelujočih izrekla proti, bo Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) preprečilo sprejetje kakršnekoli vladne uredbe o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, v nasprotnem primeru pa bodo na celotnem avstrijskem Koroškem izvedli referendum, je v petek še zagrozil deželni glavar.

Avstrijsko ustavno sodišče je še isti dan sporočilo, da nima Haiderjevo povpraševanje nobene pravne veljave, enako pa velja tudi za referendum na isto temo.sta

This entry was posted on Monday, January 16th, 2006 at 11:39 pm and is filed under Večer, Slovenske manjšine, Dvojezični napisi. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.