Hervardi Informacijski Center

Večina vprašanih zavrnila predlog za postavitev tabel z dvojezičnimi napisi
Rezultat poizvedovanja za Haiderja zavezujoč
Negativni odgovori kažejo, da je večina v južnokoroških občinah proti postavitvi novih tabel z dvojezičnimi krajevnimi napisi - EL in NSKS trdita drugače

V pisnem poizvedovanju o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem, ki so ga izvedli na pobudo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, se je 85 odstotkov sodelujočih v južnokoroških občinah izreklo proti nedavno predstavljenemu predlogu. Po njem bi table z dvojezičnimi krajevnimi napisi postavili v občinah z desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, vendar le v tistih krajih teh občin, kjer živi vsaj 15 odstotkov Slovencev.

Rezultate povpraševanja je na tiskovni konferenci na Dunaju, kjer je bil včeraj pozno popoldne spet sestanek o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, predstavil sam Jörg Haider. Predlog za postavitev tabel z dvojezičnimi krajevnimi označbami v tistih občinah, ki imajo vsaj deset odstotkov slovenskega prebivalstva, in samo v tistih krajih znotraj teh občin, ki imajo najmanj 15 odstotkov prebivalcev Slovencev, je del predlagane paketne rešitve, ki jo je deželni glavar predstavil na srečanju s predstavniki desetih južnokoroških občin decembra lani.

Kot trdi Haider, bi morali po tem predlogu iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev z dvojezičnimi tablami, črtati 26 krajev, preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami. Tako naj bi bilo na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 123 krajev. S tem naj bi povezali sprejetje svežnja še nekaterih ukrepov - med drugim slovenska društva ne bi smela prejemati višjih podpor kot nemška društva, Slovenija pa bi morala ustrezno poskrbeti za nemško manjšino. Župani južnokoroških občin so ta Haiderjev načrt zavrnili, nasprotujejo mu tudi predstavniki slovenske manjšine, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel pa je predlog podprl.

Povpraševanje je potekalo med 5. in 10. januarjem letos v desetih južnokoroških občinah. Od 18.834 volilnih upravičencev, ki so prejeli vprašalnik, jih je svoje odgovore dalo le 7583 oziroma dobrih 40 odstotkov. Haider poudarja, da je vselej zagovarjal stališče, da ne more biti rešitve zoper voljo koroškega prebivalstva, izid tega glasovanja, je izjavil včeraj, pa bo zanj zavezujoč.

Na spletnih straneh avstrijske televizije ÖRF so včeraj zapisali, da negativni odgovori sodelujočih kažejo, da je večina prebivalstva v južnokoroških občinah proti postavitvi novih tabel z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Nasprotno, namreč, da kar 60 odstotkov prebivalstva v južnokoroških občinah odklanja pot koroškega deželnega glavarja Haiderja, pa ocenjuje predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik. “Razveseljivo je, da velika večina Korošcev ne naseda strankarsko-politično motiviranemu zasebnemu povpraševanju prebivalstva, saj je usmerjeno proti slovenski narodni skupnosti in tudi proti avstrijski pravni državi,” je včeraj zapisal v sporočilu za javnost Smrtnik. Izid Haiderjevega zasebnega povpraševanja o tablah z dvojezičnimi napisi tudi ne preseneča Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Haider, so zapisali v izjavi za javnost, je v resnici na račun davkoplačevalcev izvedel javno povpraševanje o aktualni moči modro-oranžnega tabora na Koroškem. Pri tej protiustavni komediji pa je sodeloval tudi deželni volilni urad, kar je po mnenju NSKS več ko škandalozno.

Da želi avstrijska vlada udejanjiti odločitev ustavnega sodišča o postavitvi tabel z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Koroškem, je v začetku tedna na seji odborov DZ za zunanjo politiko in zadeve EU dejal tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko. Pojasnil je, da zato zvezni kancler Wolfgang Schüssel išče rešitve v pogovorih s predstavniki lokalnih skupnosti na Koroškem. “Ni pomembno le, da se te table postavijo, temveč morajo tudi ostati,” je dejal Inzko.

Koroškega deželnega glavarja kritizira tudi nekdanji prvi mož avstrijskega ustavnega sodišča
Haider zanika pravno državo
Ludwig Adamovich je za avstrijski časnik za Der Standard včeraj dejal, da o manjšinskih vprašanjih ni mogoče odločati s sklicevanjem na voljo ljudstva

Bivši predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich v včerajšnji številki avstrijskega časnika Der Standard ostro kritizira deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja. Njegova strategija, da ob vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov postavlja “ljudstvo” nad odločitve ustavnega sodišča, po Adamovichevi oceni ni nič drugega kot zanikanje ustanov pravne države.

Jörg Haider je v nedeljo za avstrijsko tiskovno agencijo APA izjavil, da avstrijsko ustavno sodišče nima pravice predlagati rešitve za vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov. Po njegovih besedah je to izključno stvar ljudstva in s tem parlamenta. Obenem je Haider poudaril, da se ne bo uklonil pritisku Dunaja. Kot je Ludwig Adamovich včeraj dejal za Der Standard, “o manjšinskih vprašanjih ni mogoče odločati s sklicevanjem na voljo ljudstva”.

Povpraševanje, ki ga je 5. januarja letos, z razpošiljanjem pisem začel Haider v desetih občinah na avstrijskem Koroškem, je v včerajšnji številki dunajskega časnika Die Presse zavrnil tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in odvetnik Rudi Vouk. Kot je povedal, “obstaja koroški zakon o referendumih in so smernice za plebiscite v občinah; nič od tega pa ni upoštevano pri Haiderjevem povpraševanju v desetih občinah”. Vouk obenem ne vidi možnosti, da bi bila okrogla miza z župani južnokoroških občin, ki jo je avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sklical za petek, 13. decembra, uspešna. “Ne more biti uspešna, saj seznam povabljenih županov ni popoln,” je opozoril podpredsednik NSKS Rudi Vouk. Župani so sicer že zavrnili Haiderjeve predloge o rešitvi dvojezičnega vprašanja, saj jih ne bi smeli povezovati z ostalimi vprašanji zaščite slovenske manjšine.

Rok, do katerega naj bi prebivalci desetih občin na južnem Koroškem odgovorili na povpraševanje koroškega deželnega glavarja o njegovem predlogu paketne rešitve vprašanja dvojezičnih topografskih označb v deželi, se je iztekel včeraj. V skladu s tem predlogom bi dvojezične krajevne table postavili v občinah z 10-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva in znotraj njih samo v tistih krajih, ki imajo vsaj 15 odstotkov opredeljenih Slovencev. Po napovedih Haiderjevega tiskovnega predstavnika Stefana Petznerja računajo na več kot 50-odstotni odziv prebivalcev, Haider pa naj bi rezultate svoje ankete predstavil do petka na Dunaju.

Medtem pa je javnomnenjska raziskava, ki jo je za tednik Kärtner Woche opravil raziskovalni inštitut Gallup, pokazala, da je večina prebivalcev avstrijske Koroške proti postavljanju dodatnih dvojezičnih tabel v deželi. Od tistih, ki so se opredelili do vprašanja, se jih je 56 odstotkov izreklo proti postavljanju novih dvojezičnih napisov, 44 odstotkov pa jih je za. V raziskavi, ki je potekala med 5. in 8. januarjem, je sodelovalo 400 prebivalcev avstrijske Koroške.zur

Izjava poslanca Pukšiča ni izjava SDS

Slovenska demokratska stranka (SDS) se je včeraj v celoti ogradila od izjav svojega poslanca Franca Pukšiča v ponedeljkovi izdaji Večera o tem, da “Avstrija ni pravna država”, na katero so ostro reagirali nekateri avstrijski politiki. “Izjava poslanca Franca Pukšiča, ki jo je Večer objavil 3. januarja 2006, češ da “Avstrija ni pravna država”, je neustrezna in ni niti stališče SDS niti stališče poslanske skupine SDS. Obžalujemo, da je poslanec uporabil neprimerno in netočno terminologijo. SDS meni, da je glede novih dvojezičnih napisov na Koroškem treba spoštovati odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, in prepričani smo, da bo avstrijska država ravnala v skladu z odločitvami ustavnega sodišča. SDS si bo tudi v prihodnje prizadevala za dobre medsosedske odnose in za konstruktivno reševanje odprtih vprašanj, ki zadevajo položaj Slovencev v zamejstvu,” je sporočila tiskovna predstavnica SDS Janja Pavlin.

Pogled izza meje
Ne gre samo za table

Z novim letom je Avstrija prevzela predsedovanje Evropski uniji; vodila jo bo šest mesecev, v obdobju, ki bo sicer manj problematično od britanskega, vendar pa nikakor ne bo lahko. Predsedovati uniji po širitvi že itak ni lahka zadeva, saj je stanje v posameznih članicah zelo različno, zaradi teh razlik pa so interesi oziroma prioritete prav tako različni; njihovo usklajevanje postaja čedalje bolj mučno, tudi zato, ker iz gospodarske recesije še ni videti izhoda. Avstrija ima torej težko nalogo.

Med problemi, ki jih avstrijsko predsedstvo tokrat ni vključilo med prioritete predsedovanja, ni vprašanja kulturne in jezikovne različnosti, še manj pa vprašanja zaščite manjšin. Kancler Schüssel se je temu previdno izognil. Prav tako ni med prioritetami avstrijskega predsedstva vprašanja o utrjevanju pravne države, ki je vendar eden izmed pogojev za članstvo sleherne države v Evropski uniji in osnovna vrednota EU, kot je zapisano v sicer še ne potrjeni evropski ustavni pogodbi.

Nič čudnega, da teh tem ni v avstrijskem programu predsedstva EU. Na teh temah se namreč bije ostra notranjepolitična bitka, pa čeprav do državnozborskih volitev manjka še kar precej časa, skoraj leto dni.

Zgodba je znana. Kancler Schüssel lahko ostane na oblasti še naslednji mandat, samo če bo imel v parlamentu ustreznega koalicijskega partnerja. To pa je v danih pogojih samo nova Haiderjeva stranka; nobena druga avstrijska stranka namreč zdaj ni pripravljena na sodelovanje v vladi, ki bi jo vodil sedanji premier iz vrst Ljudske stranke.

Haider pa se lahko prebije v parlament, samo če si nekje zagotovi neposredno izvolitev vsaj enega poslanca; taka so pač volilna pravila. Deželni glavar računa, da se bo to zgodilo v Velikovcu, če bo dovolj ostro nastopal proti dvojezičnim napisom. In tu se sklene krog sedanjih dogajanj.

Problem pa je drugje: ne gre namreč samo za nekaj dvojezičnih tabel, ampak za sklepe avstrijskega ustavnega sodišča. Oblasti bi morale v Pliberku do konca junija postaviti dvojezične table. Tu torej ne gre več za odnose med slovensko manjšino in avstrijsko vlado, ampak, mnogo širše, za odnose med avstrijskim ustavnim sodiščem in avstrijsko vlado. Gre torej za pravno državo oziroma za ugotavljanje njene konsistence. Zdaj ni problem, ali bo slovenska manjšina dobila nekaj dvojezičnih napisov, ampak, ali bo avstrijska vlada sposobna izpolniti osnovni pogoj za članstvo v Evropski uniji.

Seveda pa ni zanemarljivo, kakšno stališče bo do tega imela slovenska manjšina. Doslej niti o načelnih vprašanjih ni znala najti notranje enotnosti, kar je seveda pod vsako kritiko. Njeni neurejeni in nekoordinirani nastopi so alibi za dunajsko vlado, da ne ukrene ničesar, do Haiderja pa izzvenijo kot nekakšen strah, če ne celo potuha za njegovo izzivalno početje. Namesto da bi manjšina močno izpostavila neskladje med avstrijskim predsedovanjem Evropski uniji in početjem dunajske vlade v zvezi z manjšinami, molči in se prepira sama s seboj. Vsaka njena pobuda je tako obsojena na neuspeh.

Končno pa se človek sprašuje, kaj o tem misli Slovenija: zunanje ministrstvo podpira avstrijsko politiko predsedovanja EU, premier pa se je na Dunaju prijetno zabaval na novoletnem koncertu. Ne enega in ne drugega ni Sloveniji predpisal zdravnik. Glede na način, kako Dunaj ravna s Slovenci, bi človek pričakoval večjo zadržanost slovenske politike do avstrijskih oblasti; seveda če naj verjamemo uradnim izjavam Ljubljane o odnosu do manjšin.Bojan Brezigar, Trst

Khol pričakuje rešitev topografskega vprašanja na avstrijskem Koroškem še letos
Table z dvojezičnimi napisi v 158 krajev na Koroškem
Avstrijski parlament bi zato do poletja že lahko sprejel novo uredbo glede krajevnih napisov, pogoj pa je po Kholovih besedah konsenz o tem vprašanju

Predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol pričakuje rešitev vprašanja krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem še v prvi polovici letošnjega leta. Kot je Khol poudaril v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA, je razsodbo ustavnega sodišča treba uresničiti. Avstrijski parlament bi zato do poletja že lahko sprejel novo uredbo glede krajevnih napisov, pogoj pa je po Kholovih besedah konsenz o tem vprašanju.

Khol predlaga, da bi se nova ureditev navezala na predlog, ki je bil predstavljen na prvi konferenci o konsenzu leta 2002. V skladu s tem predlogom bi krajevne table z dvojezičnimi napisi postavili v 158 krajih na avstrijskem Koroškem. Kot je zatrdil Khol, so takrat ta predlog sprejeli vsi udeleženci konference o konsenzu, razen enega predstavnika slovenske manjšine. Zdaj pa ureditvi tega vprašanja nasprotuje koroška zveza brambovcev, težave pa delajo tudi župani v prizadetih občinah, ocenjuje Khol. “Korošci se morajo zavedati, da bo ustavno sodišče sprejelo nove odločbe o tem vprašanju,” je opozoril predsednik avstrijskega parlamenta. Zato je treba župane prepričati, pri čemer bi se morala potruditi predvsem predsednica koroških socialdemokratov (SPÖ) Gaby Schaunig. Večina županov iz zadevnih južnokoroških občin namreč prihaja z vrst SPÖ.

Rešitev bi lahko dosegli že na okrogli mizi pri avstrijskem kanclerju Wolfgangu Schüsslu 13. januarja na Dunaju. Khol je optimističen tudi zato, ker avstrijska vlada ponuja finančne podpore za nemška društva na avstrijskem Koroškem. “To bi lahko bila spodbuda za interkulturno sožitje,” je dejal Khol. Podpore za slovenska društva so sicer že predvidene v predlogu iz leta 2002.

Predsednik avstrijskega parlamenta pa odsvetuje ureditev vprašanja brez konsenza. “To bi znova privedlo do spora okoli krajevnih tabel in zatrlo občutljivo sadiko konsenza,” je svaril Khol. Zdaj se je treba pogajati, “z zavestjo, da je nevzdržno, če se ne izpolni pravne obveze”. Kdor pa zahteva enostransko odločitev dunajskih vladnih oblasti brez soglasja s Korošci, bi tvegal le spor, kakršen je na avstrijskem Koroškem vladal v 70. letih preteklega stoletja, je še opozoril Khol.

Predstavnik SPÖ Norbert Darabos je v zvezi s krajevnimi napisi pozval Khola, naj se neposredno obrne na kanclerja Schüssla. Ta naj bi namreč na avstrijskem Koroškem dovoljeval protipravne razmere, ker se ozira na svojega koalicijskega partnerja Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ).

Povpraševanje glede krajevnih napisov, ki ga je v četrtek začel koroški deželni glavar Jörg Haider, za Darabosa ni primerna osnova za izpolnjevanje razsodb ustavnega sodišča. Po njegovem se Haider skuša izogniti pravnim obveznostim.