Hervardi Informacijski Center

Avstrijski aktivisti napovedujejo postavitev dvojezičnih tabel
Več policistov v Pliberku in Škocjanu
Haiderjev BZÖ zahteva od avstrijske zunanje ministrice, naj protestira pri slovenski vladi zavoljo poziva SNS Evropskemu sodišču za človekove pravice, da prične postopek zoper koroškega glavarja

Avstrijski aktivisti iz vrst gibanja Resistance for peace (Odpor za mir) nameravajo danes v Škocjanu in Pliberku na avstrijskem Koroškem odstraniti zgolj nemške krajevne table in jih nadomestiti z dvojezičnimi, je poročal avstrijski časnik Kleine Zeitung. Avstrijska policija je po navedbah časnika zato že napovedala okrepljeno navzočnost na območju napovedane akcije.

Kot poroča Kleine Zeitung, se gibanje zavzema za varstvo okolja ter za zaščito človekovih pravic in zaščito živali. Zamenjavo zgolj enojezičnih tabel z dvojezičnimi želijo izvesti miroljubno in brez uporabe nasilja. “Če bi dejansko izvedli odstranitev, bi to pomenilo hudo poškodbo stvari,” je po poročanju časnika napovedano akcijo ocenil vodja koroškega deželnega urada za zaščito ustave Helmut Mayer. Po njegovih besedah bi to pomenilo avtomatično uvedbo kazenskega postopka.

Enojezično krajevno tablo v Škocjanu je avstrijsko ustavno sodišče zaradi protiustavnosti razveljavilo z odločbo 13. decembra 2001, zgolj nemško tablo v Pliberku pa 28. decembra lani. V obeh primerih so ustavni sodniki menili, da za dvojezično topografijo na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) zadostuje že okoli deset odstotkov manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje. Škocjan in Pliberk izpolnjujeta omenjeni pogoj.

Za popravek ustrezne uredbe za krajevno tablo v Škocjanu je avstrijsko ustavno sodišče določilo rok do 31. decembra 2002. Avstrijski kancler je v letu 2002 zato sklical tako imenovano konferenco o konsenzu, ki pa je propadla brez uspeha. Škocjan zaradi tega še danes nima dvojezične krajevne table.

V odločbi za Pliberk pa je ustavno sodišče določilo, da je treba odločbo izpolniti do 30. junija letos. Vendar je koroški glavar Jörg Haider takoj po objavi odločbe napovedal, da ne bo dovolil postavitve dvojezične krajevne table v Pliberku in da bo enojezično krajevno tablo zgolj dal premakniti. 8. februarja je Haider svojo napoved lastnoročno uresničil.

Zvezni predstavnik Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) Uwe Scheuch pa je znova ostro protestiral proti kritiki Slovenske nacionalne stranke (SNS) zaradi delovanja deželnega glavarja Haiderja. BZÖ sedaj pričakuje, da bo avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik “nemudoma pri slovenski vladi izrazila uradni protest proti takemu blatenju vrhovnih avstrijskih predstavnikov”. SNS je v petek pozvala Evropsko sodišče za človekove pravice, da “nemudoma začne postopek zaščite človekovih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in sproži ustrezne postopke zoper BZÖ in Haiderja zaradi odkritega kršenja človekovih pravic, vzbujanja nacizma, eklatantnega kršenja petega odstavka 7. člena ADP, netenja narodne nestrpnosti, izničevanja slovenske manjšine in njenega jezika, poseganja v slovensko zakonodajo in nespoštovanja odločb avstrijskega ustavnega sodišča, predvsem razsodbe V64/05″. SNS zato pričakuje, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice še pred volitvami v Avstriji prepovedalo politično delovanje BZÖ ter politično in javno delovanje njenega predsednika Haiderja.

Kot je zvezni predstavnik Haiderjevega BZÖ Scheuch sporočil v izjavi za javnost, najostreje obsojajo ta način politike. “Te osebe želijo v manjšinsko vprašanje vnašati sovraštvo in neslogo in zanetiti spor v vprašanju narodne skupnosti, samo da tako pridobijo politične prednosti v lastni deželi.” Zato BZÖ pričakuje, da bo avstrijska zunanja ministrica Plassnikova “nemudoma” protestirala pri slovenski vladi.sta

Avstrijski Zeleni ovadili koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja
Pingpong se mora končati
Haider je včeraj že zavrnil obtožbe, da je zlorabil položaj, ker je minulo sredo v Pliberku prestavil tablo s krajevnim napisom

Avstrijska stranka Zelenih je uresničila grožnjo in je kazensko ovadila deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja, ker je v sredo v Pliberku prestavil tablo s krajevnim napisom. Kot je pojasnila predstavnica Zelenih Eva Glawischnig, so na tožilstvo v Celovcu že poslali ovadbo zaradi zlorabe položaja, poleg Haiderja pa so ovadili še deželnega svetnika Gerharda Dörflerja in vodjo pliberškega okrožja.

Kot je pojasnila Glawischnigova, obstaja sum, da so bile s Haiderjevo akcijo kršene pravice manjšin, določene z Avstrijsko državno pogodbo, s tem pa so bili kršeni tudi javni interesi države. “Poniževalni pingpong med sodišči in okrožnim glavarstvom se mora končati,” je poudarila Glawischnigova. Na vprašanje, ali je ovadba morda prezgodnja, saj ima dežela Koroška vendarle časa še do konca junija, da uresniči uredbo ustavnega sodišča o postavitvi tabel z dvojezičnimi napisi v Pliberku in Drveši vasi, pa je Glawischnigova odvrnila, da je osnova za kazensko ovadbo zaradi prestavitve tabel s krajevnimi napisi povsem jasna.

Zeleni nameravajo prestavitve tabel s krajevnimi napisi predlagati tudi v obravnavo v zveznem parlamentu. Po napovedih naj bi ta opozicijska stranka že v ponedeljek na izredni seji vložila predlog, da bi parlament od avstrijske vlade pod vodstvom kanclerja Wolfganga Schüssla zahteval, naj predlaga ustavnemu sodišču, da preuči vse nove uredbe glavarstva avstrijske Koroške, po katerih so krajevne table z zgolj enojezičnimi zapisi krajevnih imen po Haiderjevih izjavah zakonsko utemeljene.

Za Haiderjevo akcijo minulo sredo so mnogi avstrijski pravniki izrazili mnenje, da bi jo lahko označili za kaznivo dejanje. Jörg Haider in Gerhard Dörfler sta namreč za nekaj metrov prestavila krajevni tabli z napisom “Bleiburg”, ki označujeta začetek in konec kraja Pliberk, na ta način pa skušata preprečiti uresničitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča, po kateri bi moral biti Pliberk na teh tablah zapisan dvojezično, v nemškem in slovenskem jeziku.

Haider je včeraj že zavrnil obtožbe, da je zlorabil položaj, ko je v sredo v Pliberku prestavil tablo s krajevnim napisom. Kot je poudaril, je ravnal v skladu z zakoni, pravice slovenske manjšine pa niso bile kršene. Koroški deželni glavar je bil včeraj v Libiji, na ovadbo Zelenih pa se je odzval s sporočilom za javnost deželnega glavarstva. Kot je poudaril, je tablo z oznako začetka kraja Pliberk, ki nosi samo nemško različico imena, Bleiburg, po decembrski odločbi avstrijskega ustavnega sodišča pa bi morala imeti še slovensko ime kraja, prestavil na podlagi nove uredbe, ki je bila sprejeta v skladu z veljavno zakonodajo, sledili pa so tudi pravni praksi ustavnega sodišča. Ob tem je izpostavil, da so leta 2002 tudi v Škocjanu (St. Kanzianu) uporabili isti postopek, “ne da bi ga bili nato zaprli”.

Po Haiderjevih besedah tudi ni govora o kršitvah pravic manjšine. “Po zakonodaji mora za postavitev tabel z dvojezičnim napisom v tistem kraju živeti od pet do 25 odstotkov pripadnikov manjšine. Doslej smo se vedno gibali znotraj teh odstotnih deležev in tako manjšinske pravice niso bile nikoli kršene,” je še poudaril Haider.sta

Avstrijski strkovnjak za ustavno pravo: Prestavitev tabel v Pliberku bi lahko bila kazniva
Peticija za dvojezično Koroško
Civilna platforma Pro Kärnten/Za Koroško prevzema pokroviteljstvo nad dvojezičnimi napisi ter Avstrijce in državljane EU poziva k spoštovanju določil Avstrijske državne pogodbe

Prestavitev enojezičnih krajevnih napisov v Pliberku na avstrijskem Koroškem, ki jo je v sredo skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhardom Dörflerjem izvedel deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider, bi bila lahko kazniva, je včeraj opozoril avstrijski strokovnjak za ustavno pravo Bernd-Christian Funk. Kot je pojasnil za avstrijsko državno televizijo ÖRF, vse kaže, da gre za oviranje in preprečevanje zakonsko že določenih pravic manjšine.Zaradi tega bi primer prestavitve tabel v Pliberku lahko postal “zanimiv” tudi za državno tožilstvo, je še dejal Funk. Jörg Haider in Gerhard Dörfler sta krajevni tabli “Bleiburg”, ki označujeta začetek in konec Pliberka, v sredo prestavila za nekaj metrov in na ta način preprečila, da bi izpolnili razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča iz decembra lani, v skladu s katero bi moral biti Pliberk označen dvojezično. Takšen manever dopuščajo avstrijski prometni predpisi, uslužbenci cestne uprave pa so v sredo v Pliberku prestavili še tri enojezične krajevne table. Haider je zatrdil, da se bo na enak način odzval na vse odločbe ustavnega sodišča z zahtevo po dodatnih krajevnih napisih tudi v prihodnje. Enojezične krajevne table so po njegovem v skladu z novimi uredbami, če to komu ne ustreza, pa se lahko ponovno obrne na ustavno sodišče, je v sredo povedal koroški deželni glavar.

Civilna platforma Pro Kärnten/Za Koroško, ki jo je ustanovil koroški Slovenec, celovški založnik Lojze Wieser, pa je med tem na svoji spletni strani www.prokaernten.at do včeraj zbrala že 13.284 podpisov v podporo dvojezičnim krajevnim napisom na avstrijskem Koroškem. Številka iz dneva v dan še narašča, med podpisniki pa je tudi veliko Slovencev. “Naša dolžnost je, da - ne kot manjšina ali večina, temveč kot državljani Avstrije in Evropske unije - zaščitimo ustavo pred vsakršnim spodjedanjem in razumemo, da o pravicah in usodi “manjših” kultur in jezikov ne more odločati večina,” pojasnjuje Wieser namen ustanovitve platforme na omenjeni spletni strani. Evropa v 48 državah - 25 članicah EU in 23 (še) nečlanicah - združuje več kot dvesto kultur in jezikov ter si prizadeva, da sprejema vse enakopravno. Prvič v zgodovini lahko izkoristi priložnost, da popravi tisto, kar je v preteklosti zanemarjala, so še zapisali v pobudi. Wieser v njej nagovarja vse Avstrijce in državljane EU, da so pozvani k spoštovanju Avstrijske državne pogodbe, z njeno uresničitvijo v celoti pa je treba končati večdesetletno odlašanje. Razsodbe vrhovnih sodišč morajo politični organi udejanjiti brez pridržkov, vsak poskus destabiliziranja družbe ter smešenja in nespoštovanja ustavnega sodišča in njegovih razsodb pa je treba preprečiti. Želja pobudnikov je, da avstrijski in evropski državljani povsem odkrito uporabljajo svoje jezike in da z učenjem tujih jezikov izboljšajo medsebojno komuniciranje. Želijo, da se avstrijski in evropski državljani srečujejo drug z drugim in s svojimi sosedi brez predsodkov in v medsebojnem spoštovanju. S prevzemom pokroviteljstva nad krajevnimi tablami z dvojezičnimi napisi želijo kot avstrijski in evropski državljani opozoriti, da je spoštovanje ustave nekaj samoumevnega, Evropejce pa pozivajo, naj se tudi sami z vidnim znamenjem zavzamejo za enakopravno sožitje. Le tako, so prepričani, se lahko uprejo tistim, ki razglašajo premoč “svoje kulture”.

Nemškonacionalno združenje med politično ekvilibristiko in toponimsko matematiko
Heimatdienst proti glavarju Haiderju
Josef Feldner je deželnemu glavarju očital, da od prestavljanja enojezičnih krajevnih tabel ne bo imela koristi nobena stran, Avstrija pa bo očrnjena pred Evropo

Predsednik nemškonacionalnega koroškega Heimatdiensta Josef Feldner je včeraj v sporočilu za javnost kritično, kar je za mnoge presenetljivo, ocenil prestavitev krajevne table za Pliberk za nekaj metrov, ki se je je prav na slovenski dan kulture lotil koroški deželni glavar Jörg Haider: “Od tega ne bo imela koristi nobena stran. Težava ni odpravljena, marveč je s tem le preloženo njeno reševanje. Medtem ko nasprotnike krajevnih tabel neresno prepričujejo o dokončni ureditvi, dobivajo angažirani zagovorniki krajevnih tabel s tovrstnimi akcijami podporo pri tem, da Avstrijo v mednarodni javnosti razglašajo kot manjšinam neprijazno, zaradi česar je tudi avstrijska politika narodnostnih skupin, ki jo je Evropska unija označila za eno najbolj zglednih v Evropi, po krivici predstavljena v povsem drugačni luči.”

Feldner seveda ne bi bil predsednik koroškega Heimatdiensta, če ne bi, ekvilibristično pravzaprav, ošvrknil še akcije zbiranja podpisov Pro Kärnten/Za Koroško, ki po njegovem prav tako ne prispeva k umirjanju težav. “Če odmislimo, da je mogoče tako imenovane botre krajevnih tabel na internetne sezname uvrstiti kar s pritiskom na tipko, ne da bi jih vprašali, pa pregled poimenskih seznamov nikakor ne priča o strpnosti.” Feldner je o tem dejal: “Če bo ostro kritizirani “sprožitelj” trenutne razprave o krajevnih tablah, slovenski vrhunski funkcionar Rudi Vouk, kraj svojega bivanja Eberndorf na internetnem seznamu zapisal samo v enem jeziku, namreč zgolj Dobrla vas, se bo izkazal za povsem neverodstojnega pri prizadevanju za dvojezično poimenovanje krajev. To pa velja tudi za na stotine “botrov” dvojezičnih tabel, ki svoje kraje bivanja na območju južne Koroške označujejo samo v slovenskem jeziku, in še posebno za tiste številne podpisnike, ki kraje zunaj jezikovno mešanega območja južne Koroške, denimo mesti Klagenfurt/Celovec in Villach/Beljak, pa tudi Wien/Dunaj in Graz/Gradec, označujejo samo v slovenščini.”

Feldner v svojem javnem sporočilu še poziva politike, javne ustanove in funkcionarje združenj med večino in med manjšino, naj z občutkom odgovornosti prispevajo k razrešitvi problema. Ta je po njegovem možna le v okviru doseženega soglasja in v mirnem dialogu, ne pa s s populističnim aktivizmom, z velikimi besedami in trmastim vztrajanjem pri skrajnih stališčih. Znova je opozoril, da je na podlagi tako imenovanega Karnerjevega papirja njegov Heimatdienst z Zvezo slovenskih organizacij in Skupnostjo koroških Slovencev Sloveniji in Slovencem nakazal, kako bi bilo mogoče v večletnem procesu izgradnje zaupanja doseči za vse strani pravično in v Evropi zgledno rešitev.

Naj spomnimo, po tej rešitvi, ki je koroški brambovci niso sprejeli, odločno se ji je po robu postavil predvsem Haider, nedavno pa je od nje odstopil tudi Narodni svet koroških Slovencev, bi na južnem Koroškem do leta 2010 stalo 158 dvojezičnih toponimov, kasneje pa bi mogli postaviti še nove, če bi to narekovale potrebe.

Treba je priznati, da se je Feldner vendarle nekoliko spremenil, toda jasno je, da zna dobro računati. S tožbami na ustavnem sodišču bi si namreč koroški Slovenci lahko priborili pravico za mnogo več dvojezičnih krajevnih napisov, kot se Haiderju in tudi Feldnerju sploh sanja.

Haider za referendum o krajevnih tablah

Jörg Haider bo v ponedeljek začel zbirati podpise za izvedbo vsekoroškega referenduma o dvojezičnih krajevnih tablah. Prebivalstvo naj bi pri tem odločalo o dveh možnostih za postavitev krajevnih tabel, lahko pa bi tudi zavrnilo postavitev dodatnih tabel. Za izvedbo referenduma je treba zbrati 15.000 podpisov.

Besedilo referendumskih vprašanj je že sestavljeno. V skladu z njim naj bi prebivalstvo odločalo, ali naj se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva, in to samo v krajih, ki imajo prav tako 15 odstotkov manjšinskega prebivalstva. Drugo vprašanje se nanaša na možnost, da se dvojezična topografija zagotovi v občinah z 20-odstotnim deležem manjšine, a tam samo v krajih, ki imajo prav tako 20 odstotkov Slovencev. Obe varianti naj bi zagotovili z ustavnim določilom.

Tretja možnost pa bi bila, da bi udeleženci referenduma zavrnili postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel. S tem bi potrdili sedanje stanje, kot piše v predlogu za referendumsko vprašanje, pa bi dokončna rešitev še naprej ostala odprta.

V skladu s prvim referendumskim vprašanjem bi po Haiderjevih podatkih dvojezične krajevne table postavili v 16 novih krajih, v skladu z drugim odgovorom pa v treh novih krajih. Referendum naj bi izvedli še pred poletjem ali pa zgodaj jeseni.

Haider je tudi zavrnil trditve, da s prestavljanjem krajevnih tabel krši zakone. Avstrijski strokovnjak za ustavno pravo Bernd-Christian Funk je namreč v pogovoru za avstrijsko televizijo ORF pojasnil, da vse kaže, da gre pri tem za oviranje in preprečevanje že zakonsko določenih pravic manjšine. Kot je dejal koroški deželni glavar, on ne preprečuje zagotovljenih manjšinskih pravic, ker naj bi glede topografije v mednarodnem merilu bil predvideni delež manjšinskega prebivalstva med 5 in 25 odstotki. “Ravnam v skladu z zakoni, državno tožilstvo lahko preiskuje, kolikor hoče,” je menil Haider. Obenem je napadel pravnika Funka, čigar ravnanje naj bi bilo “nepošteno in nevredno uglednega strokovnjaka za ustavno pravo”.

Koroški deželni glavar je dal v Pliberku prestaviti table s krajevnim napisom
Haiderjev protiustavni spektakel v Pliberku
Haider in Dörfler sta lastnoročno prestavila krajevno tablo z enojezičnim napisom Bleiburg - Nevaren precedenčni primer in ogroža osnovno pravno ureditev Avstrije

Deželni glavar na avstrijskem Koroškem je včeraj skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhardom Dörflerjem v Pliberku dal za nekaj metrov prestaviti krajevne table z zgolj enojezičnim napisom Bleiburg. Haider je tako preprečil, da bi izpolnili razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča iz lanskega decembra, v skladu s katero bi mesto Pliberk na tabli s krajevnim napisom moralo biti označeno dvojezično. Haiderjeva akcija med pliberškim prebivalstvom sicer ni naletela na poseben odmev, zato pa se je na kraju dogodka zbralo več novinarjev. Ob 9.30 sta Haider in Dörfler lastnoročno prestavila krajevno tablo z enojezičnim napisom Bleiburg. Uslužbenci cestne uprave so poleg tega v Pliberku prestavili še tri table z enojezičnimi krajevnimi napisi.

Jörg Haider je včeraj zatrdil, da se bo tudi v prihodnje na ta način odzval na odločbe ustavnega sodišča z zahtevo po dodatnih tablah z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem. Table z zgolj enojezičnim krajevnim napisom so po njegovih izjavah zakonsko podkrepljene z novimi uredbami. Če to komu ne bi ustrezalo, pa se lahko ponovno obrne na ustavno sodišče, je še menil Haider.

Enotna lista (EL), edina slovenska politična stranka v Avstriji, se je na Haiderjevo prestavitev krajevnih tabel odzvala z oceno, da “v drugi avstrijski republiki doslej še ni bilo primera, da bi kdo javno pozival h kršitvi ustave, da v celoti ne bi upošteval razsodbe vrhovnega sodišča in bi ogrozil neodvisnost pravosodja od izvršilne oblasti”. Ukrepanja koroškega deželnega glavarja naj bi zato pomenilo “nevaren precedenčni primer in ogroža osnovno pravno ureditev Avstrije”, je v izjavi za javnost zapisal predsednik EL Vladimir Smrtnik.

Predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS), Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, vztrajata pri kompromisnem predlogu za ureditev dvojezičnih toponimov na avstrijskem Koroškem, ki so ga pripravili na lanski konferenci o konsenzu. Včerajšnje premikanje krajevnih tabel v Pliberku sta oba ocenila za kontraproduktivno, in sta se namesto tega zavzela za nadaljevanje dialoga na avstrijskem Koroškem. Sturm in Sadovnik sta včeraj pojasnila, da naj bi v skladu z lani pripravljenim zgodovinskim kompromisom dvojezične krajevne table po večletnem akcijskem načrtu do leta 2010 postavili v 158 krajih. Med drugim naj bi akcijski načrt spremljali ukrepi za poglobitev medsebojnega zaupanja. Po letu 2010 pa bi po Sturmovih in Sadovnikovih zagotovilih na pobudo prebivalstva lahko vključili še dodatne kraje z dvojezičnimi krajevnimi napisi na tablah.

Kompromisni predlog so v okviru lanske konference o konsenzu pod vodstvom zgodovinarja Štefana Karnerja pripravili predsednika ZSO in SKS, Sturm in Sadovnik, ter predsednik koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je na seji Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), usklajevalnega telesa med NSKS in ZSO, privolil v kompromis s pogojem, da se vključi možnost kasnejše postavitve tabel z dvojezičnimi krajevnimi napisi v dodatnih krajih. Sturm je včeraj napovedal, da bodo po južnokoroških občinah morebiti pripravili informacijske prireditve, s katerimi bi seznanili prebivalstvo z vprašanjem dvojezičnih toponimov in z drugimi temami, povezanimi s sožitjem med slovensko manjšino in nemško govorečo večino. “V ospredje je treba postaviti interese Koroške, kajti ne večina ne manjšina ne moreta imeti interesa, da ima Koroška videz dežele parijev,” je opozoril predsednik ZSO.

O pritožbah na ustavnem sodišču proti kazenskim odločbam zaradi prehitre vožnje v krajih, ki bi morali biti označeni dvojezično, je predsednik ZSO Sturm dejal, da so bile legitimne, ker pač ni bilo druge poti do ustavnega sodišča. “Sedaj pa smo prišli do točke, ko pritožbe nimajo več smisla,” je še menil Sturm. Za prestavitev table z imenom kraja, ki jo je danes dopoldne v Pliberku izvedel koroški deželni glavar Jörg Haider, pa je Sturm še dodal, da utegne imeti Haider zaradi tega še resne težave z ustavnim sodiščem.

NSKS proti referendumu, v SD zaskrbljeni
Dvojezičnost ni lokalna
Manjšinska vprašanja v Avstriji niso v deželni pristojnosti, temveč pod jurisdikcijo Dunaja

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ena izmed krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je v včerajšnji izjavi za javnost odločno zavrnil predlog deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja o referendumu glede dvojezičnih napisov. Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) pa je medtem izrazila zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki na avstrijskem Koroškem, ki po oceni SD “vnašajo nemir med slovensko narodno manjšino”.

Demokracija družbe se meri tudi po tem, kako ravna družba s svojimi manjšinami. Že zato je treba odklanjati referendum, kot ga zahteva deželni glavar Haider glede dvojezičnih napisov. V državi, ki spoštuje manjšinske pravice, ni mogoče glasovati o teh pravicah, je v izjavi za javnost poudaril NSKS in ocenil, da je mnenje, da bi morali glasovati o uresničitvi neke razsodbe ustavnega sodišča, “pravnopolitična nezaslišanost”.

Poleg tega NSKS opozarja, da referendum, ki ga Haider načrtuje glede dvojezičnih napisov, pravno sploh ni mogoč, saj v 1. členu koroškega zakona o ljudskih povpraševanjih piše: “Da se izve za voljo deželnih prebivalcev glede nadvse pomembnih zadev v okviru lastnega področja dejavnosti dežele, lahko deželna vlada z uredbo odredi referendum.” Manjšinska vprašanja - in s tem tudi vprašanje dvojezičnih napisov - pa nikakor niso predmet “lastnega področja dejavnosti dežele”, temveč brez najmanjšega dvoma zvezna zadeva.

NSKS zato predvideva, da bosta deželna volilna oblast in ustavni oddelek deželne vlade Haiderju to pojasnila, v nasprotnem primeru pa NSKS poziva avstrijsko notranje ministrstvo, da prepove izvedbo takega referenduma.

Haiderjeva napoved, da bo na avstrijskem Koroškem izvedel referendum o dvojezičnih napisih, ponovno “dokazuje, da se deželni glavar niti najmanj ne briga za veljavno pravo in da je pripravljen več milijonov davčnih sredstev zapravljati za nedopustni referendum samo z namenom, da lahko nadaljuje svojo sovražno politiko do manjšine”. Če že Haiderja ni mogoče zaustaviti v interesu narodne skupnosti, ga je treba čim hitreje zaustaviti vsaj v interesu davkoplačevalcev, opozarja NSKS.

Na nedavne dogodke na avstrijskem Koroškem se je danes odzvala tudi poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) in izrazila zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki, ki po oceni SD “vnašajo nemir med slovensko narodno manjšino”. Politika deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja vodi k sovraštvu med narodi in je v nasprotju z duhom sodobnega časa ter evropskega povezovanja in sodelovanja, je v imenu poslanske skupine SD zapisal poslanec Samo Bevk.

S svojo politiko vzbujanja negativnih nacionalističnih čustev, kot so bile grožnje z likvidacijami prek SMSsporočil, deželni glavar ponovno bije svoj predvolilni boj na škodo slovenske manjšine na Koroškem, opozarjajo Socialni demokrati in dodajajo, da skrajna politika na avstrijskem Koroškem “s svojimi dejanji sproti onemogoča vse pozitivne poskuse avstrijskih oblasti, demokratičnih političnih strank, velikega dela civilne družbe in avstrijske demokratične javnosti, da bi rešili najbolj nevralgične točke položaja manjšine in okrepili sodelovanje med narodoma ter zmanjšali predsodke do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem”.

Hkrati je poslanska skupina SD izrazila odločno nasprotovanje deželnemu referendumu o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem, slovensko vlado pa pozvala, naj dosledno uveljavi slovenske legitimne interese in interese slovenskih manjšin, ki živijo v sosednjih državah. Na vlado so tudi naslovili vprašanje, kdaj bo pričela postopek za notifikacijo slovenskega nasledstva Avstrijske