Hervardi Informacijski Center

Avstrijski strkovnjak za ustavno pravo: Prestavitev tabel v Pliberku bi lahko bila kazniva
Peticija za dvojezično Koroško
Civilna platforma Pro Kärnten/Za Koroško prevzema pokroviteljstvo nad dvojezičnimi napisi ter Avstrijce in državljane EU poziva k spoštovanju določil Avstrijske državne pogodbe

Prestavitev enojezičnih krajevnih napisov v Pliberku na avstrijskem Koroškem, ki jo je v sredo skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhardom Dörflerjem izvedel deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider, bi bila lahko kazniva, je včeraj opozoril avstrijski strokovnjak za ustavno pravo Bernd-Christian Funk. Kot je pojasnil za avstrijsko državno televizijo ÖRF, vse kaže, da gre za oviranje in preprečevanje zakonsko že določenih pravic manjšine.Zaradi tega bi primer prestavitve tabel v Pliberku lahko postal “zanimiv” tudi za državno tožilstvo, je še dejal Funk. Jörg Haider in Gerhard Dörfler sta krajevni tabli “Bleiburg”, ki označujeta začetek in konec Pliberka, v sredo prestavila za nekaj metrov in na ta način preprečila, da bi izpolnili razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča iz decembra lani, v skladu s katero bi moral biti Pliberk označen dvojezično. Takšen manever dopuščajo avstrijski prometni predpisi, uslužbenci cestne uprave pa so v sredo v Pliberku prestavili še tri enojezične krajevne table. Haider je zatrdil, da se bo na enak način odzval na vse odločbe ustavnega sodišča z zahtevo po dodatnih krajevnih napisih tudi v prihodnje. Enojezične krajevne table so po njegovem v skladu z novimi uredbami, če to komu ne ustreza, pa se lahko ponovno obrne na ustavno sodišče, je v sredo povedal koroški deželni glavar.

Civilna platforma Pro Kärnten/Za Koroško, ki jo je ustanovil koroški Slovenec, celovški založnik Lojze Wieser, pa je med tem na svoji spletni strani www.prokaernten.at do včeraj zbrala že 13.284 podpisov v podporo dvojezičnim krajevnim napisom na avstrijskem Koroškem. Številka iz dneva v dan še narašča, med podpisniki pa je tudi veliko Slovencev. “Naša dolžnost je, da - ne kot manjšina ali večina, temveč kot državljani Avstrije in Evropske unije - zaščitimo ustavo pred vsakršnim spodjedanjem in razumemo, da o pravicah in usodi “manjših” kultur in jezikov ne more odločati večina,” pojasnjuje Wieser namen ustanovitve platforme na omenjeni spletni strani. Evropa v 48 državah - 25 članicah EU in 23 (še) nečlanicah - združuje več kot dvesto kultur in jezikov ter si prizadeva, da sprejema vse enakopravno. Prvič v zgodovini lahko izkoristi priložnost, da popravi tisto, kar je v preteklosti zanemarjala, so še zapisali v pobudi. Wieser v njej nagovarja vse Avstrijce in državljane EU, da so pozvani k spoštovanju Avstrijske državne pogodbe, z njeno uresničitvijo v celoti pa je treba končati večdesetletno odlašanje. Razsodbe vrhovnih sodišč morajo politični organi udejanjiti brez pridržkov, vsak poskus destabiliziranja družbe ter smešenja in nespoštovanja ustavnega sodišča in njegovih razsodb pa je treba preprečiti. Želja pobudnikov je, da avstrijski in evropski državljani povsem odkrito uporabljajo svoje jezike in da z učenjem tujih jezikov izboljšajo medsebojno komuniciranje. Želijo, da se avstrijski in evropski državljani srečujejo drug z drugim in s svojimi sosedi brez predsodkov in v medsebojnem spoštovanju. S prevzemom pokroviteljstva nad krajevnimi tablami z dvojezičnimi napisi želijo kot avstrijski in evropski državljani opozoriti, da je spoštovanje ustave nekaj samoumevnega, Evropejce pa pozivajo, naj se tudi sami z vidnim znamenjem zavzamejo za enakopravno sožitje. Le tako, so prepričani, se lahko uprejo tistim, ki razglašajo premoč “svoje kulture”.

Nemškonacionalno združenje med politično ekvilibristiko in toponimsko matematiko
Heimatdienst proti glavarju Haiderju
Josef Feldner je deželnemu glavarju očital, da od prestavljanja enojezičnih krajevnih tabel ne bo imela koristi nobena stran, Avstrija pa bo očrnjena pred Evropo

Predsednik nemškonacionalnega koroškega Heimatdiensta Josef Feldner je včeraj v sporočilu za javnost kritično, kar je za mnoge presenetljivo, ocenil prestavitev krajevne table za Pliberk za nekaj metrov, ki se je je prav na slovenski dan kulture lotil koroški deželni glavar Jörg Haider: “Od tega ne bo imela koristi nobena stran. Težava ni odpravljena, marveč je s tem le preloženo njeno reševanje. Medtem ko nasprotnike krajevnih tabel neresno prepričujejo o dokončni ureditvi, dobivajo angažirani zagovorniki krajevnih tabel s tovrstnimi akcijami podporo pri tem, da Avstrijo v mednarodni javnosti razglašajo kot manjšinam neprijazno, zaradi česar je tudi avstrijska politika narodnostnih skupin, ki jo je Evropska unija označila za eno najbolj zglednih v Evropi, po krivici predstavljena v povsem drugačni luči.”

Feldner seveda ne bi bil predsednik koroškega Heimatdiensta, če ne bi, ekvilibristično pravzaprav, ošvrknil še akcije zbiranja podpisov Pro Kärnten/Za Koroško, ki po njegovem prav tako ne prispeva k umirjanju težav. “Če odmislimo, da je mogoče tako imenovane botre krajevnih tabel na internetne sezname uvrstiti kar s pritiskom na tipko, ne da bi jih vprašali, pa pregled poimenskih seznamov nikakor ne priča o strpnosti.” Feldner je o tem dejal: “Če bo ostro kritizirani “sprožitelj” trenutne razprave o krajevnih tablah, slovenski vrhunski funkcionar Rudi Vouk, kraj svojega bivanja Eberndorf na internetnem seznamu zapisal samo v enem jeziku, namreč zgolj Dobrla vas, se bo izkazal za povsem neverodstojnega pri prizadevanju za dvojezično poimenovanje krajev. To pa velja tudi za na stotine “botrov” dvojezičnih tabel, ki svoje kraje bivanja na območju južne Koroške označujejo samo v slovenskem jeziku, in še posebno za tiste številne podpisnike, ki kraje zunaj jezikovno mešanega območja južne Koroške, denimo mesti Klagenfurt/Celovec in Villach/Beljak, pa tudi Wien/Dunaj in Graz/Gradec, označujejo samo v slovenščini.”

Feldner v svojem javnem sporočilu še poziva politike, javne ustanove in funkcionarje združenj med večino in med manjšino, naj z občutkom odgovornosti prispevajo k razrešitvi problema. Ta je po njegovem možna le v okviru doseženega soglasja in v mirnem dialogu, ne pa s s populističnim aktivizmom, z velikimi besedami in trmastim vztrajanjem pri skrajnih stališčih. Znova je opozoril, da je na podlagi tako imenovanega Karnerjevega papirja njegov Heimatdienst z Zvezo slovenskih organizacij in Skupnostjo koroških Slovencev Sloveniji in Slovencem nakazal, kako bi bilo mogoče v večletnem procesu izgradnje zaupanja doseči za vse strani pravično in v Evropi zgledno rešitev.

Naj spomnimo, po tej rešitvi, ki je koroški brambovci niso sprejeli, odločno se ji je po robu postavil predvsem Haider, nedavno pa je od nje odstopil tudi Narodni svet koroških Slovencev, bi na južnem Koroškem do leta 2010 stalo 158 dvojezičnih toponimov, kasneje pa bi mogli postaviti še nove, če bi to narekovale potrebe.

Treba je priznati, da se je Feldner vendarle nekoliko spremenil, toda jasno je, da zna dobro računati. S tožbami na ustavnem sodišču bi si namreč koroški Slovenci lahko priborili pravico za mnogo več dvojezičnih krajevnih napisov, kot se Haiderju in tudi Feldnerju sploh sanja.

Haider za referendum o krajevnih tablah

Jörg Haider bo v ponedeljek začel zbirati podpise za izvedbo vsekoroškega referenduma o dvojezičnih krajevnih tablah. Prebivalstvo naj bi pri tem odločalo o dveh možnostih za postavitev krajevnih tabel, lahko pa bi tudi zavrnilo postavitev dodatnih tabel. Za izvedbo referenduma je treba zbrati 15.000 podpisov.

Besedilo referendumskih vprašanj je že sestavljeno. V skladu z njim naj bi prebivalstvo odločalo, ali naj se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva, in to samo v krajih, ki imajo prav tako 15 odstotkov manjšinskega prebivalstva. Drugo vprašanje se nanaša na možnost, da se dvojezična topografija zagotovi v občinah z 20-odstotnim deležem manjšine, a tam samo v krajih, ki imajo prav tako 20 odstotkov Slovencev. Obe varianti naj bi zagotovili z ustavnim določilom.

Tretja možnost pa bi bila, da bi udeleženci referenduma zavrnili postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel. S tem bi potrdili sedanje stanje, kot piše v predlogu za referendumsko vprašanje, pa bi dokončna rešitev še naprej ostala odprta.

V skladu s prvim referendumskim vprašanjem bi po Haiderjevih podatkih dvojezične krajevne table postavili v 16 novih krajih, v skladu z drugim odgovorom pa v treh novih krajih. Referendum naj bi izvedli še pred poletjem ali pa zgodaj jeseni.

Haider je tudi zavrnil trditve, da s prestavljanjem krajevnih tabel krši zakone. Avstrijski strokovnjak za ustavno pravo Bernd-Christian Funk je namreč v pogovoru za avstrijsko televizijo ORF pojasnil, da vse kaže, da gre pri tem za oviranje in preprečevanje že zakonsko določenih pravic manjšine. Kot je dejal koroški deželni glavar, on ne preprečuje zagotovljenih manjšinskih pravic, ker naj bi glede topografije v mednarodnem merilu bil predvideni delež manjšinskega prebivalstva med 5 in 25 odstotki. “Ravnam v skladu z zakoni, državno tožilstvo lahko preiskuje, kolikor hoče,” je menil Haider. Obenem je napadel pravnika Funka, čigar ravnanje naj bi bilo “nepošteno in nevredno uglednega strokovnjaka za ustavno pravo”.