Heimatdienst proti glavarju Haiderju
Nemškonacionalno združenje med politično ekvilibristiko in toponimsko matematiko
Heimatdienst proti glavarju Haiderju
Josef Feldner je deželnemu glavarju očital, da od prestavljanja enojezičnih krajevnih tabel ne bo imela koristi nobena stran, Avstrija pa bo očrnjena pred Evropo
Predsednik nemškonacionalnega koroškega Heimatdiensta Josef Feldner je včeraj v sporočilu za javnost kritično, kar je za mnoge presenetljivo, ocenil prestavitev krajevne table za Pliberk za nekaj metrov, ki se je je prav na slovenski dan kulture lotil koroški deželni glavar Jörg Haider: “Od tega ne bo imela koristi nobena stran. Težava ni odpravljena, marveč je s tem le preloženo njeno reševanje. Medtem ko nasprotnike krajevnih tabel neresno prepričujejo o dokončni ureditvi, dobivajo angažirani zagovorniki krajevnih tabel s tovrstnimi akcijami podporo pri tem, da Avstrijo v mednarodni javnosti razglašajo kot manjšinam neprijazno, zaradi česar je tudi avstrijska politika narodnostnih skupin, ki jo je Evropska unija označila za eno najbolj zglednih v Evropi, po krivici predstavljena v povsem drugačni luči.”
Feldner seveda ne bi bil predsednik koroškega Heimatdiensta, če ne bi, ekvilibristično pravzaprav, ošvrknil še akcije zbiranja podpisov Pro Kärnten/Za Koroško, ki po njegovem prav tako ne prispeva k umirjanju težav. “Če odmislimo, da je mogoče tako imenovane botre krajevnih tabel na internetne sezname uvrstiti kar s pritiskom na tipko, ne da bi jih vprašali, pa pregled poimenskih seznamov nikakor ne priča o strpnosti.” Feldner je o tem dejal: “Če bo ostro kritizirani “sprožitelj” trenutne razprave o krajevnih tablah, slovenski vrhunski funkcionar Rudi Vouk, kraj svojega bivanja Eberndorf na internetnem seznamu zapisal samo v enem jeziku, namreč zgolj Dobrla vas, se bo izkazal za povsem neverodstojnega pri prizadevanju za dvojezično poimenovanje krajev. To pa velja tudi za na stotine “botrov” dvojezičnih tabel, ki svoje kraje bivanja na območju južne Koroške označujejo samo v slovenskem jeziku, in še posebno za tiste številne podpisnike, ki kraje zunaj jezikovno mešanega območja južne Koroške, denimo mesti Klagenfurt/Celovec in Villach/Beljak, pa tudi Wien/Dunaj in Graz/Gradec, označujejo samo v slovenščini.”
Feldner v svojem javnem sporočilu še poziva politike, javne ustanove in funkcionarje združenj med večino in med manjšino, naj z občutkom odgovornosti prispevajo k razrešitvi problema. Ta je po njegovem možna le v okviru doseženega soglasja in v mirnem dialogu, ne pa s s populističnim aktivizmom, z velikimi besedami in trmastim vztrajanjem pri skrajnih stališčih. Znova je opozoril, da je na podlagi tako imenovanega Karnerjevega papirja njegov Heimatdienst z Zvezo slovenskih organizacij in Skupnostjo koroških Slovencev Sloveniji in Slovencem nakazal, kako bi bilo mogoče v večletnem procesu izgradnje zaupanja doseči za vse strani pravično in v Evropi zgledno rešitev.
Naj spomnimo, po tej rešitvi, ki je koroški brambovci niso sprejeli, odločno se ji je po robu postavil predvsem Haider, nedavno pa je od nje odstopil tudi Narodni svet koroških Slovencev, bi na južnem Koroškem do leta 2010 stalo 158 dvojezičnih toponimov, kasneje pa bi mogli postaviti še nove, če bi to narekovale potrebe.
Treba je priznati, da se je Feldner vendarle nekoliko spremenil, toda jasno je, da zna dobro računati. S tožbami na ustavnem sodišču bi si namreč koroški Slovenci lahko priborili pravico za mnogo več dvojezičnih krajevnih napisov, kot se Haiderju in tudi Feldnerju sploh sanja.