Peticija za dvojezično Koroško
Avstrijski strkovnjak za ustavno pravo: Prestavitev tabel v Pliberku bi lahko bila kazniva
Peticija za dvojezično Koroško
Civilna platforma Pro Kärnten/Za Koroško prevzema pokroviteljstvo nad dvojezičnimi napisi ter Avstrijce in državljane EU poziva k spoštovanju določil Avstrijske državne pogodbe
Prestavitev enojezičnih krajevnih napisov v Pliberku na avstrijskem Koroškem, ki jo je v sredo skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhardom Dörflerjem izvedel deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider, bi bila lahko kazniva, je včeraj opozoril avstrijski strokovnjak za ustavno pravo Bernd-Christian Funk. Kot je pojasnil za avstrijsko državno televizijo ÖRF, vse kaže, da gre za oviranje in preprečevanje zakonsko že določenih pravic manjšine.Zaradi tega bi primer prestavitve tabel v Pliberku lahko postal “zanimiv” tudi za državno tožilstvo, je še dejal Funk. Jörg Haider in Gerhard Dörfler sta krajevni tabli “Bleiburg”, ki označujeta začetek in konec Pliberka, v sredo prestavila za nekaj metrov in na ta način preprečila, da bi izpolnili razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča iz decembra lani, v skladu s katero bi moral biti Pliberk označen dvojezično. Takšen manever dopuščajo avstrijski prometni predpisi, uslužbenci cestne uprave pa so v sredo v Pliberku prestavili še tri enojezične krajevne table. Haider je zatrdil, da se bo na enak način odzval na vse odločbe ustavnega sodišča z zahtevo po dodatnih krajevnih napisih tudi v prihodnje. Enojezične krajevne table so po njegovem v skladu z novimi uredbami, če to komu ne ustreza, pa se lahko ponovno obrne na ustavno sodišče, je v sredo povedal koroški deželni glavar.
Civilna platforma Pro Kärnten/Za Koroško, ki jo je ustanovil koroški Slovenec, celovški založnik Lojze Wieser, pa je med tem na svoji spletni strani www.prokaernten.at do včeraj zbrala že 13.284 podpisov v podporo dvojezičnim krajevnim napisom na avstrijskem Koroškem. Številka iz dneva v dan še narašča, med podpisniki pa je tudi veliko Slovencev. “Naša dolžnost je, da - ne kot manjšina ali večina, temveč kot državljani Avstrije in Evropske unije - zaščitimo ustavo pred vsakršnim spodjedanjem in razumemo, da o pravicah in usodi “manjših” kultur in jezikov ne more odločati večina,” pojasnjuje Wieser namen ustanovitve platforme na omenjeni spletni strani. Evropa v 48 državah - 25 članicah EU in 23 (še) nečlanicah - združuje več kot dvesto kultur in jezikov ter si prizadeva, da sprejema vse enakopravno. Prvič v zgodovini lahko izkoristi priložnost, da popravi tisto, kar je v preteklosti zanemarjala, so še zapisali v pobudi. Wieser v njej nagovarja vse Avstrijce in državljane EU, da so pozvani k spoštovanju Avstrijske državne pogodbe, z njeno uresničitvijo v celoti pa je treba končati večdesetletno odlašanje. Razsodbe vrhovnih sodišč morajo politični organi udejanjiti brez pridržkov, vsak poskus destabiliziranja družbe ter smešenja in nespoštovanja ustavnega sodišča in njegovih razsodb pa je treba preprečiti. Želja pobudnikov je, da avstrijski in evropski državljani povsem odkrito uporabljajo svoje jezike in da z učenjem tujih jezikov izboljšajo medsebojno komuniciranje. Želijo, da se avstrijski in evropski državljani srečujejo drug z drugim in s svojimi sosedi brez predsodkov in v medsebojnem spoštovanju. S prevzemom pokroviteljstva nad krajevnimi tablami z dvojezičnimi napisi želijo kot avstrijski in evropski državljani opozoriti, da je spoštovanje ustave nekaj samoumevnega, Evropejce pa pozivajo, naj se tudi sami z vidnim znamenjem zavzamejo za enakopravno sožitje. Le tako, so prepričani, se lahko uprejo tistim, ki razglašajo premoč “svoje kulture”.