Hervardi Informacijski Center

Besedilo 4. člena zaščitnega zakona

4. člen(Ozemeljski obseg izvajanja zakona)1. Ukrepi za zaščito slovenske manjšine, predvideni s tem zakonom, se, pod pogoji in s postopki, ki jih določa ta zakon, izvajajo na ozemlju, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. V to območje so vključene občine ali njihovi zaselki, navedeni v posebnem seznamu, ki ga v roku 18 mesecev po ustanovitvi sestavi Odbor na zahtevo najmanj 15 odstotkov državljanov, vpisanih v volilne sezname oziroma tretjine občinskih svetovalcev zainteresiranih občin. Seznam z odlokom odobri predsednik republike.

2. Če Odbor v predvidenem roku ne bi mogel sestaviti seznama, o katerem govori 1. odstavek, bo seznam v naslednjih šestih mesecih sestavilo predsedstvo vlade na osnovi mnenja zainteresiranih uprav in upoštevajoč delo, ki ga je opravil Odbor. Pri tem veljajo določila 25. člena tega zakona.

??????????????????????????????????????????????

RIM - Seznam občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, bo sestavila vlada in ne paritetni odbor, ki je sicer to že nekajkrat naredil. To je včerajšnja presenetljiva odločitev ministrskega sveta, ki je dejansko izničil delo paritetnega odbora. Sklep vlade, da sama oblikuje seznam občin, je izrazito politične in po svoje tudi simbolne narave, saj je Italija, kot vemo, na pragu parlamentarnih volitev, tako da se bo v vsakem primeru s tem vprašanjem, ne glede kdo bo zmagal na aprilskih volitvah, hočeš nočeš ukvarjala nova vlada.

Zaščitni zakon je bil druga točka na dnevnem redu sicer zelo kratke vladne seje, ki jo je v odsotnosti predsednika Silvia Berlusconija in podpredsednika Gianfranca Finija vodil notranji minister Giuseppe Pisanu. Minister za dežele Enrico
La Loggia je, kot izhaja iz uradnega sporočila predsedstva vlade, formalno predlagal, naj ministrski svet ne odobri seznama občin (v vladnem stališču piše furlanskih občin…) paritetnega odbora. In to iz dveh razlogov. Prvič, tako
La Loggia, ker paritetni odbor ni upošteval mnenja tržaških občinskih svetnikov glede izvajanja zakona v središču Trstu in drugič, ker odbor ni preveril tradicionalne navzočnosti Slovencev v Čedadu, Miljah in v Gorici. Pri tem po ministrovem prepričanju ni upošteval stališča Državnega sveta, ki je izrecno pozval paritetni odbor, naj preveri navzočnost Slovencev v teh treh občinah, dobro vedoč, da odbor tega ne more narediti in da za to tudi sploh ni pristojen.

Zaradi tega je minister
La Loggia sklicujoč se na 2. odstavek četrtega člena zaščitnega zakona predlagal t.i. nadomestni postopek, ki poverja nalogo vladi, da v roku šestih mesecev sestavi seznam občin. Minister za dežele je govoril nekaj minut. Njegovo izvajanje so predsedujoči notranji minister Pisanu in ministri sprejeli brez pomislekov in ugovarjanj.

Pod večer je glasnik ministra
La Loggie v izjavi za tiskovno agencijo ANSA skušal nekoliko omiliti stališče ministrskega sveta rekoč, da vlada za sedaj ne bo izvajala svoje nadomestne vloge, ampak bo vso dokumentacijo znova poslala v presojo paritetnemu odboru, kar sicer je že naredila septembra leta 2004. Torej najprej ostro uradno stališče ministra
La Loggie in ministrskega sveta, nekaj ur pozneje pa glasnikova izjava, ki to stališče skuša nerodno omiliti. Skratka prava zmeda.

Paritetni odbor, ki mu predseduje odvetnik Rado Race, je seznam 32 občin oblikoval konec septembra leta 2003. Eno leto kasneje je Berlusconijeva vlada izrazila pomisleke glede seznama in od paritetnega odbora zahtevala, naj preveri prisotnost Slovencev v Miljah, Čedadu in Gorici. Vladi so se zdela nejasna tudi stališča odbora glede izvajanje zaščite v središču Trsta. Da ni šlo za politično, temveč za pravno mnenje je vlada svojim pomislekom priložila stališče Državnega sveta, ki je najvišji administrativni organ v državi.

Paritetni odbor je na te pomisleke odgovoril decembra 2004, ko je znova potrdil seznam 32 občin. Sledila je cela vrsta nesklepčnih sej zaradi bojkota dela italijanskih članov odbora, ki pripadajo desnici. Zaradi teh hudih težav (medtem je iz odbora odstopil član Marcello Perna, ki je sicer redno bojkotiral seje) je odbor šele sredi lanskega julija odobril zapisnik zadnje seje, novembra istega leta pa je še tretjič potrdil seznam. Tokrat s priloženim pojasnilom, ki ga Rim sploh ni upošteval, o izvajanju zaščitnega zakona v mestnih središčih Trsta in Gorice ter v Čedadu.

Takšna je torej kronika petka, 17. marca, ki odpira celo vrsto vprašanj, začenši s tem, zakaj je ministrski svet tri tedne pred volitvami sploh uvrstil na svoj dnevni red to vprašanje, ki ga vlada ni uspela primerno rešiti v treh letih. Očitno iz zgolj predvolilnih vzgibov, kot potrjuje veliko zadovoljstvo, ki ga v zvezi z včerajšnjimi rimskimi dogajanji izraža tržaški poslanec in član državnega vodstva Nacionalnega zavezništva Roberto Menia.

S.T.

Odmevi predstavnikov slovenske manjšine

Rado Race, predsednik paritetnega odboraVladni sklep je absolutno negativen. Zelo me je razočaral. Od vlade sem namreč pričakoval, da bo seznam občin odobrila, če ga je že dala na dnevni red, ali pa da se z zadevo sploh ne bo ukvarjala. Ne smemo namreč pozabiti, da je paritetni odbor trikrat odobril seznam občin, in sicer prvič septembra 2003, drugič decembra 2004 in tretjič novembra 2005. V drugem krogu je odbor odgovoril na zahtevo po preverjanju dejanske prisotnosti slovenske manjšine v nekaterih občinah, in sicer v tržaški, goriški, miljski in čedajski. Kot zakon predvideva, je pri tem dejansko registriral, kako so se opredelili sami eksponenti teritorija, se pravi občinski svetniki. Paritetni odbor namreč nima ne pravne ne tehnične ne politične možnosti, da bi sam neposredno preverjal stanje na teritoriju. Poleg tega je odbor na svoji zadnji seji novembra lani sprejel seznam občin zelo analitično, s tem da je teritorialno definiral delokrog uradov za slovensko manjšino v Trstu, Gorici in Čedadu. S tem je paritetni odbor povsem izčrpal svojo nalogo, kar zadeva določitev teritorija izvajanja zakona 38/2001. Več kot to ni mogel storiti. Zato kot predsednik odbora izražam razočaranje. Očitno je vlada podlegla silam, ki so doma zlasti v Trstu in ki najmanj trideset let zaostajajo za zgodovinskim razvojem. Ni čudno, če je Trst tudi sicer v težavah.Rudi Pavišč (SKGZ)Berlusconijeva vlada je s to odločitvijo nesporno dokazala, da nasprotuje aplikaciji zaščitnega zakona, čeravno je v utemeljitvi cinično zapisala, da to dela, »zato da bi Slovencem v FJK zagotovila zaščito«. Na podlagi petletnega negativnega odnosa, ki ga je pokazala do zakona in posledično tudi do naše skupnosti in samih odnosov do bližnje Slovenije, res nismo pričakovali kakšnih posebnih pozitivnih zaključkov, tako negativnega pa tudi ne. Vlada predsednika Berlusconija je v bistvu delegitimirala sam paritetni odbor in nam sporočila, da bo uveljavila po lastnem kriteriju aplikacijo zakona v mestnih središčih Gorice in Trsta ter v Čedadu, in to mimo mnenja Državnega sveta, ki je jasno povedal, da to pristojnost ima izključno paritetni odbor. Sedaj bo vlada sama sestavila tabelo in sama dotočila teritorij, na katerem se bo zaščita lahko uresničevala. Če vemo, da so pri tej zgodbi doslej prevladale izbire, ki so prihajale iz desne in protislovenske tržaške politike, potem je jasno, kakšna tabela se nam obeta. Pozitivna nota pri tej zgodbi je, da se vladni mandat izteka in da se nam obeta drugačna vizija Rima do problematike manjšine in samih dobrososedskih odnosov.

Marij Maver (SSO)&raŽivel je mož, imel je psa…« Na to znano jedko pesmico me je spomnil prijatelj, ko smo izvedeli za novico o sklepu vlade v Rimu. Očitno so to zadnji in morda nepopravljivi udarci z repom sedanje Berlusconijeve vlade, ki s svojevoljno zavrnitvijo seznama, ki ga je pripravil paritetni odbor, sproži samostojni postopek, kot ga predvideva zakon. S tem pa se je vlada v bistvu izneverila duhu in črki zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Zdaj lahko pričakujemo samo to, kar so nam ves čas restriktivno ponujali. S tem pa slovenska narodna skupnost ne more biti nikakor zadovoljna. Čaka nas torej še dolga in strma pot do kulturnega sožitja in medsebojnega spoštovanja v teh krajih. Na žalost je bilo uničeno petletno delo odbora, v katerem je tudi SSO sodeloval z najboljšo voljo. Kako dolgo bomo zdaj popravljali posledice tega dejanja?Miloš Budin (LD)K sreči je to eden zadnjih sklepov desnosredinske vlade, ki je sicer kar provokativen. To vprašanje bo sedaj obravnavala nova vlada, ki bo po petih letih spet levosredinska in dovzetna za izvajanje zaščitnega zakona za našo manjšino.

Igor Canciani (SKP)Berlusconijeva vlada je s to zadnjo potezo dokazala še enkrat, da ne namerava izvajati zaščitnega zakona, kar bo očitno dolžnost prihodnje vlade, upajmo levosredinske. Iz trte izvita se zdi tudi trditev, da je glede Trsta predlog paritetnega odbora v nasprotju z predlogom tržaških občinskih svetnikov. Na vsak način gre za potrditev dejstva, da je ta vlada delovala v popolnem nasprotju s kakršnim koli še tako minimalnim načelom udejanjenja državljanskih in osebnih pravic.Deželno tajništvo SSkSlovenska skupnost izraža globoko razočaranje nad sklepom vlade. Kot znano, je paritetni odbor na zadnji seji ponovno sestavil seznam občin in pri tem samodejno razmejil področja, na katerih naj bi veljali določeni zakonski predpisi. Odbor je glede Trsta ločil mestno jedro od okoliških predelov, v katerih naj bi bila zaščita intenzivnejša. Znano je tudi, da se s tem predlogom niso strinjali člani odbora Jevnikar, Pavlin in Berdon, ki so se na tej točki ob glasovanju vzdržali. Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizaciji sta namreč predlagala, naj se vlada vsaj obveže za izvajanje nekaterih členov zakona (govor je bil o Glasbeni matici, dvojezičnih izkaznicah in Sindikatu slovenske šole), šele nato pa naj bi se odprla pogajanja za natančnejšo perimetracijo ozemlja. Sedanja zavrnitev tega odborovega sklepa s strani vlade je pravcata hladna prha, s katero se klavrno zaključuje petletno zafrkavanje slovenske manjšine. Tako je dokončno pokopan up tistih manjšinskih zastopnikov, ki so si delali iluzije, da bo sedanja vlada odobrila seznam, če bo manjšina sama vnaprej ponudila restriktivno tolmačenje zaščitnega zakona. Šlo je za utopijo, ki je danes dokončno propadla. Vladni sklep - s katerim se bodo lahko tržaški desničarji bahali v volilni kampaniji - pa je dokončno razgalil slabo vero celotne desnosredinske koalicije, njeno zavajanje manjšine in same Republike Slovenije skozi celotno mandatno dobo 2001-2006. SSk pričakuje sedaj odločen nastop Republike Slovenije in vseh manjšinskih dejavnikov. Obenem predlaga čimprejšnje sklicanje paritetnega odbora.

Stojan Spetič (SIK)Berlusconijeva vlada, na katero imajo tržaški fašisti in njihovi prijatelji še vedno velik vpliv, je torej zadala (upajmo) zadnjo klofuto slovenski manjšini. Pri tem je še enkrat dokazala, da ji je spoštovanje zakonitosti zadnja briga. Nanjo se je požvižgala ob samem nastanku, pred petimi leti, ko je izdala sporni Scajolov odlok o osebnih izkaznicah, tokrat pa si upa trditi, da bo seznam dejansko pripravila sama, čeprav ji te pravice nihče ne daje. Nasprotno, celo Državni svet poudarja, da odgovornost za določitev narodnostno mešanega ozemlja pripada paritetnemu odboru. Če bo novi, očitno okrnjen seznam poslala na Kvirinal, ga Ciampi ne sme podpisati, sicer bi se izneveril svojim ustavnim nalogam. Medtem pa moramo to vlado zamenjati, če hočemo živeti v pravni državi.Menia: Moja stranka zadovoljna

Nacionalno zavezništvo je zadovoljno z včerajšnjimi sklepi rimske vlade glede zaščitnega zakona. Poslanec Roberto Menia, eden najtesnejših sodelavcev Gianfranca Finija, je zadovoljen s sklepi, ki jih ocenjuje tudi kot dolžnostno dejanje Berlusconijeve vlade, »ki res ni imela druge izbire, kot da zavrne seznam paritetnega odbora«.

Slednji, tako Menia, je v seznam narodno mešanih občin Furlanije-Julijske krajine, vključil tudi občine, v katerih živi en pripadnik slovenske manjšine…

Antonaz: To je poslednje »darilo« te vlade Slovencem

To je poslednje “darilo” desnosredinske vlade slovenski manjšini in celotni deželni skupnosti Furlanije-Julijske krajine. Tako včerajšnji vladni sklep ocenjuje deželni odbornik za kulturo, šport in manjšinske jezike Roberto Antonaz, po katerem se je vlada Silvia Berlusconija pravzaprav do zadnjega prizadevala, da bo zaščitni zakon za Slovence ostal mrtva črka. Za to po odbornikovem mnenju »nosi velike zasluge tudi deželna desnica, ki je očitno še zelo vezana na nacionalizem in na preživelo politiko napetih odnosov med Italijani in Slovenci v naših krajih«.

Odbornik Antonaz je prepričan, da bo levosredinska koalicija, ki bo zmagala na bližnjih parlamentarnih volitvah, ubrala pot izvajanja zaščitnega zakona, ki ga odobrava velika večina prebivalcev Furlanije-Julijske krajine. Gre za vlado in desno sredino, ki ta očitno zazrti v preteklost.

Podobno razmišlja tudi Ettore Rosato, poslanec in predvsem levosredinski kandidat za župana Trsta. »To je poslednji udarec sedanje vlade. Sicer pa moram v prvi vrsti ugotoviti, da imamo opraviti z ministri, ki se bolj slabo razumejo na geografijo, saj vladni sklep govori o seznamu ”furlanskih občin”, medtem ko se očitno nanaša tudi na goriško in tržaško pokrajino«.

A kar je hujše, je dejstvo, da ta vlada spet ni sprejela v vednost sklepa paritetnega odbora, se pravi edinega organa, ki je določen za razmejitev območja zaščite slovenske manjšine v Italiji. »Gre za sklep, ki ga je podprla celo razsodba Državnega sveta. Kljub temu doslej ni bil v ničemer uresničen zakon številka 38, ki je bil odobren pred petimi leti. To je protizakonito. Ne ostane drugega kot potrpežljivo počakati do 10. aprila za to, da bi se zakonito nadaljeval postopek za zaščito slovenske manjšine v Italiji«, meni Rosato.

Kandidat za župana Trsta se, podobno kot vse levosredinske stranke, dosledno zavzema za izvajanje zakona za našo manjšino. To od vsega začetka dela tudi deželni odbor predsednika Riccarda Illyja, ki je večkrat posegel v Rimu za izvajanje državnega zakona številka 38. Očitno žal zaman.

MZZ je zaskrbljen zaradi italijanske odločitve, da ne sprejme seznama občin, kjer naj bi se izvajal manjšinski zakon.Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je zaskrbljeno zaradi petkove odločitve italijanske vlade, da ne sprejme seznama občin, v katerih naj bi se izvajal zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ji ga je posredoval paritetni odbor. Ministrstvo obžaluje, da je bila s tem zamujena še ena priložnost na poti k uveljavitvi zaščitnega zakona, ki ga je italijanski parlament sprejel že leta 2001.”Ministrstvo polno podpira prizadevanja slovenske manjšine v Italiji. V tem smislu želimo z italijansko vlado v partnerskem sodelovanju - kot je primerno za članici Evropske unije in zveze NATO - prispevati k polni uveljavitvi določil zaščitnega zakona. MZZ obžaluje, da je zaščita slovenske manjšine postala element predvolilnega tekmovanja v Italiji,” so sporočili z MZZ. Petkova odločitev italijanske vlade, da ne sprejme seznama občin, v katerih naj se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, močno odmeva v Furlaniji-Julijski krajini (FJK). Najbolj prizadete ocene prihajajo iz vrst slovenske manjšine, ostre kritike pa prihajajo tudi s strani tamkajšnjih predstavnikov leve sredine. Nad sklepom so sicer zadovoljni v desni vladni stranki Nacionalnega zavezništva (AN).Predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki je seznam tudi pripravil, Rado Race, je izrazil razočaranje, tudi zato, ker se je odbor v teh letih veliko trudil pri obravnavanju vprašanja seznama. “Kar trikrat smo odobrili seznam,” je dejal in pojasnil, da so sledili tudi smernicam državnega zbora, najvišjega organa, pristojnega za upravne spore v Italiji. “To se mi zdi odločitev, ki odraža volilni interes,” je še pristavil Race. Po mnenju predsednika paritetnega odbora “nekdo glede tega vprašanja potuje še s 30- oziroma 40-letno zamudo”. “Dejstvo, da se glede tega vprašanja zamuja z evropskimi standardi, pušča grenak priokus,” je še dejal predsednik paritetnega odbora.
Primorski dnevnik v današnji izdaji objavlja vrsto izjav predstavnikov krovnih organizacij manjšine in strank, v katerih se prepoznavajo Slovenci v Italiji. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič je mnenja, da je Berlusconijeva vlada s to odločitvijo nesporno dokazala, da nasprotuje izvajanju zaščitnega zakona. “Na podlagi petletnega negativnega odnosa, ki ga je pokazala do zakona in posledično tudi do naše skupnosti in samih odnosov do bližnje Slovenije, res nismo pričakovali kakšnih posebnih pozitivnih zaključkov, tako negativnega pa tudi ne,” je ocenil Pavšič.S to odločitvijo je Berlusconijeva vlada po Pavšičevih besedah delegitimirala paritetni odbor, pozitivna nota pri tej zgodbi pa je, da se vladni mandat izteka in da se obeta drugačna vizija Rima do problematike manjšine in samih dobrososedskih odnosov. Podpredsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Marij Maver meni, da so to “zadnji in morda nepopravljivi udarci z repom sedanje Berlusconijeve vlade”, ki se je v bistvu izneverila duhu in črki zaščitnega zakona. “Čaka nas torej še dolga in strma pot do kulturnega sožitja in medsebojnega spoštovanja v teh krajih. Na žalost je bilo uničeno petletno delo odbora, v katerem je tudi SSO sodeloval z najboljšo voljo. Kako dolgo bomo zdaj popravljali posledice tega dejanja,” se sprašuje Maver. Globoko razočaranje nad sklepom italijanske vlade je v sporočilu za javnost izrazilo deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk). Slednje meni, da je to “pravcata hladna prha, s katero se klavrno zaključuje petletno zafrkavanje slovenske manjšine”. “Tako je dokončno pokopan up tistih manjšinskih zastopnikov, ki so si delali iluzije, da bo sedanja vlada odobrila seznam, če bo manjšina sama vnaprej ponudila restriktivno tolmačenje zaščitnega zakona,” menijo v SSk in dodajajo, da je vladni sklep tudi dokončno razgalil slabo vero celotne desnosredinske koalicije, njeno zavajanje manjšine in same Republike Slovenije skozi celotno mandatno dobo 2001-2006. SSk pričakuje sedaj odločen nastop Slovenije in vseh manjšinskih dejavnikov. Senator v rimskem parlamentu Miloš Budin meni, da je “k sreči to eden zadnjih sklepov desnosredinske vlade, ki je sicer kar provokativen”. To vprašanje bo sedaj obravnavala nova vlada, ki bo po petih letih po njegovih pričakovanjih spet levosredinska in dovzetna za izvajanje zaščitnega zakona.
Da bo izvajanje dolžnost prihodnje vlade, po možnosti levosredinske, je prepričan tudi svetnik Stranke komunistične prenove v deželnem parlamentu FJK Igor Canciani, za katerega je zavrnitev seznama občin “potrditev dejstva, da je ta vlada delovala v popolnem nasprotju s kakršnim koli še tako minimalnim načelom udejanjanja državljanskih in osebnih pravic”. Za predstavnika Stranke italijanskih komunistov Stojana Spetiča pa je s svojim sklepom Berlusconijeva vlada “zadala zadnjo klofuto slovenski manjšini”. “Pri tem pa je še enkrat dokazala, da ji je spoštovanje zakonitosti zadnja briga,” je še menil Spetič.Odločitev italijanske vlade je ostro obsodil deželni odbornik za šolstvo in kulturo FJK Roberto Antonaz, za katerega je to “zadnje darilo Berlusconijeve vlade, ki si je do zadnjega prizadevala za preprečitev izvajanja in vstopanja v veljavo državnega zakona”. Po njegovem mnenju sta v vladi prevladala anahronistični nacionalizem in volja po preprečevanju preseganja sporov med Slovenci in Italijani.
Antonaz je prepričan, da bo prihodnja vlada, za katero upa, da jo bo sestavila leva sredina, posegla na to področje in da bo med njenimi prvimi ukrepi volja po izvajanju zakona, na katerega se je čakalo desetletja ter s katerim se je strinjala in ga je želela - poleg vseh prebivalcev slovenskega jezika - velika večina prebivalstva dežele FJK. Provokacija, farsa in grožnjaSklep, ki ga je včeraj sprejela italijanska vlada, bi lahko označili kot provokacijo ali kot farso, odvisno pač od trenutnega počutja. Dejansko gre za oboje skupaj.To je provokacija, ker si je vlada z očitnim namenom, da se izogne svoji temeljni nalogi, da namreč predsedniku republike predloži v podpis osnutek odloka s seznamom občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon, izmislila postopke, ki jih zakon ne določa. Tako je na primer od paritetnega odbora zahtevala, da preveri prisotnost Slovencev v nekaterih občinah, kar v zakonu ni zapisano in k čemur paritetni odbor tudi ni poklican; njegove pristojnosti so v zakonu natančno določene in v zvezi s seznamom mora paritetni odbor sesgtaviti seznam občin na zahtevo najmanj 15 odstotkov občanov oziroma tretjine deželnih svetnikov; in točno to je paritetni odbor naredil. Celo dvakrat.To je tudi farsa, ker je sedaj očitno, da vlada od vsega začetka ni nameravala sprejeti nikakršnega odloka, ampak je zadevo zavlačevala do konca zakonodajne dobe in skušala od paritetnega odbora izsiliti tak seznam občin, ki ustreza tržaški in deželni desnici, namesto tistega, ki dejansko odraža prisotnost manjšine na teritoriju.Poleg vsega tega pa vsebuje sklep predsedstva vlade tudi grožnjo: da bo namreč vlada sama sestavila seznam, ki ji ustreza. V Rimu so se sicer kasneje popravili, češ da bo vlada vendarle poskusila nekako izsiliti novo stališče paritetnega odbora, če ji to ne bo uspelo, pa bo iz sedanjega seznama izločila občini Čedad in Milje ter mesti Trst in Gorico, torej predele, ki so v sklepu vlade jasno navedeni. Za nameček pa je tu še sramotna trditev, da bo vlada na ta način zagotovila izvajanje zaščitnega zakona. Resnica je namreč prav nasprotna: s tem sklepom je vlada preprečila izvajanje zaščite.

Jörg Haider prepoznal zaroto “zoper Koroško”

Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je v soboto ponovno ostro napadel avstrijsko ustavno sodišče in njegovega predsednika Karla Korineka ter mu v zvezi s krajevno tablo z dvojezičnim napisom v Pliberku ter Drveši vasi očital “poskus zarote proti Koroški”.

Haider se je s tem odzval na poročanje avstrijskega časnika Der Standard, v katerem je medtem že upokojeni okrajni glavar v Velikovcu August Muri dejal, da se je glede svojega ravnanja v zvezi s pripravo uredbe za dvojezično krajevno tablo v Pliberku in Drveši vasi dogovoril z avstrijskim ustavnim sodiščem in njegovim predsednikom Korinekom. “To je torej domenjena igra med Korinekom in Murijem. Poskus zarote proti Koroški,” je menil Haider. Za Haiderja je to dokaz, da ustavno sodišče “čedalje bolj deluje kot politična stranka zagovornikov krajevnih tabel”. Zato naj bi se kar preimenovalo v “ustavno sodišče - društvo za veleslovenske hazarderje”, je zapisal koroški deželni glavar v izjavi za javnost.

Obenem je Haider zatrdil, da naj bi Muri “brez težav” podpisal uredbo za premestitev krajevne table v Pliberku, ki sta jo Haider in Dörfler lastnoročno premaknila 8. februarja letos. Prav tako naj bi Muri sodeloval pri premestitvi krajevne table v Škocjanu, ki bi morala imeti v skladu z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2001 prav tako dvojezični napis.sta

Za table pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem
Žogica na strani Koroške
Avstrijski kancler Schüssel se v koroškem topografskem sporu ne želi postaviti na nobeno stran

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob spornem vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov v Pliberku na avstrijskem Koroškem ponovno opozoril na pristojnost deželnih oblasti. Pravni položaj je po njegovem jasen. Pristojne oblasti so pozvane, da do izteka roka, ki ga je avstrijsko ustavno sodišče določilo v ustrezni odločbi, do 30. junija letos izpolnijo določila iz omenjene odločbe, je Schüssel poudaril po včerajšnji seji avstrijske vlade.

Obenem je Schüssel poudaril, da poleg rešitve vprašanja v Pliberku še naprej iščejo celovito rešitev. Nova konferenca o konsenzu pa ni predvidena, je sporočil avstrijski kancler. Dodal je, da pogovori potekajo na različnih ravneh na avstrijskem Koroškem tako, kot je bilo dogovorjeno. “Žogica je sedaj na strani Koroške,” je poudaril avstrijski kancler.

Vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel se je nazadnje zaostrilo, potem ko je okrajni glavar v Velikovcu August Muri pripravil osnutek uredbe za postavitev dvojezične krajevne table v Pliberku in Drveši vasi. S tem bi se izpolnila ustrezna odločba avstrijskega ustavnega sodišča iz lanskega decembra.

Deželni glavar na avstrijskem Koroškem Jörg Haider je v sredo proti Muriju sprožil postopek zaradi suma zlorabe uradnega položaja, ker naj bi bil Muri “storil napačno vse, kar se da storiti napačno”. Med drugim se Muri, takšni so Haiderjevi očitki, ni držal uradne poti, poleg tega pa uredbe sploh ni podpisal.

Okrajni glavar v Velikovcu na avstrijskem Koroškem August Muri je včeraj utemeljil svoj nedavno izdani osnutek za uredbo za dvojezično krajevno tablo v Pliberku in Drveši vasi. Kot je dejal v pogovoru za koroški oddelek avstrijskega državnega radia ORF, je osnutek pravno popolnoma korekten, jasno je tudi, da je treba izpolniti odločbo avstrijskega ustavnega sodišča. Zato se ne boji sodnega postopka, ki ga je proti njemu sprožil Haider.

Za Murija je povsem razumljivo, da je treba odločbe ustavnega sodišča uresničiti. “Živimo v demokraciji in smo si ustvarili ta pravila igre - zdaj pa naj ta za nas ne bi več veljala? Tega kot uradnik nikoli ne bom razumel,” je svojo odločitev, da pripravi uredbo za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, pojasnil velikovški okrajni glavar. Obenem je tudi razložil, zakaj je pripravil le osnutek uredbe za dvojezični krajevni napis in se pod njim ni podpisal. Koroški deželni svetnik za promet Gerhard Dörfler iz Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki je pristojen za postavitev krajevnih tabel, je namreč novembra lani dal Muriju pisno navodilo, da mora vse uredbe za krajevne table potrditi še sam. Muri je pojasnil, da se je tega držal in je zato pripravil le osnutek brez podpisa.

Dejstvo, da je osnutek pripravil šele tik pred svojo upokojitvijo, pa Muri utemeljuje s tem, da je šele pred nekaj dnevi v izvedenskem mnenju koroškega deželnega arhiva izvedel, kako naj se Drveša vas, ki ima tudi nemško ime Ebersdorf, imenuje po slovensko. Poleg tega je zadevo želel urediti še pred upokojitvijo, da se njegovemu nasledniku ne bi bilo treba obremenjevati s tem.sta

Knežji kamen spet premestili

Knežji kamen so včeraj iz poslopja sedeža deželne vlade na avstrijskem Koroškem v Celovcu premestili v Dvorano grbov deželnega dvorca, kjer bo odslej dostopen širši javnosti. Načrtovana upodobitev knežjega kamna na slovenskem kovancu za dva centa je lani na avstrijskem Koroškem sprožila kritične odzive, deželni glavar Jörg Haider pa je nato dal knežji kamen premestiti iz koroškega deželnega muzeja na sedež deželne vlade.

Potem ko je Banka Slovenije predstavila javnosti predloge za slovenske evrske kovance, je koroška deželna vlada 25. oktobra lani sprejela resolucijo, v kateri je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogovorih poskrbi, “da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koroške deželne zgodovine, knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi”.

Deželni glavar Haider je 1. decembra lani zato dal prepeljati knežji kamen iz koroškega deželnega muzeja na sedež deželne vlade. Že tedaj pa je bilo napovedano, da bodo knežji kamen dokončno preselili v Dvorano grbov v celovškem deželnem dvorcu.

Knežji kamen je obrnjen temelj rimskega stebra. Na njem so v slovanski državi Karantaniji ustoličevali kneze z obredom, v katerem je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega slovenskega kmeta, tako imenovanega koseza. Obred se je kasneje nadaljeval tudi v vojvodini Koroški. Zadnji obred v slovenskem jeziku je potekal leta 1414, ko je tedanji knez in vojvoda Ernest Železni dejal slovenskemu kosezu: “Kmet, ne razumem tvojega jezika.”

Do 19. stoletja je knežji kamen stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, nato pa ga je kupilo Zgodovinsko društvo za Koroško, ki ga je v začetku 20. stoletja prodalo koroškemu deželnemu muzeju.sta