Hervardi Informacijski Center

Knežji kamen spet premestili

Knežji kamen so včeraj iz poslopja sedeža deželne vlade na avstrijskem Koroškem v Celovcu premestili v Dvorano grbov deželnega dvorca, kjer bo odslej dostopen širši javnosti. Načrtovana upodobitev knežjega kamna na slovenskem kovancu za dva centa je lani na avstrijskem Koroškem sprožila kritične odzive, deželni glavar Jörg Haider pa je nato dal knežji kamen premestiti iz koroškega deželnega muzeja na sedež deželne vlade.

Potem ko je Banka Slovenije predstavila javnosti predloge za slovenske evrske kovance, je koroška deželna vlada 25. oktobra lani sprejela resolucijo, v kateri je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogovorih poskrbi, “da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koroške deželne zgodovine, knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi”.

Deželni glavar Haider je 1. decembra lani zato dal prepeljati knežji kamen iz koroškega deželnega muzeja na sedež deželne vlade. Že tedaj pa je bilo napovedano, da bodo knežji kamen dokončno preselili v Dvorano grbov v celovškem deželnem dvorcu.

Knežji kamen je obrnjen temelj rimskega stebra. Na njem so v slovanski državi Karantaniji ustoličevali kneze z obredom, v katerem je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega slovenskega kmeta, tako imenovanega koseza. Obred se je kasneje nadaljeval tudi v vojvodini Koroški. Zadnji obred v slovenskem jeziku je potekal leta 1414, ko je tedanji knez in vojvoda Ernest Železni dejal slovenskemu kosezu: “Kmet, ne razumem tvojega jezika.”

Do 19. stoletja je knežji kamen stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, nato pa ga je kupilo Zgodovinsko društvo za Koroško, ki ga je v začetku 20. stoletja prodalo koroškemu deželnemu muzeju.sta