Požgali slovenski vrtec (jaslice) v Trstu
V četrtek, 1. Svečana 2007, okrog 4.00 ure zjutraj, so zagoreli prostori edinega slovenskega vrtca v Trstu. Italijanski šovinisti so podtaknili ogenj v slovenske jasli, v Ulici Veronese, katere obiskuje 17 slovenskih malčkov. Tovrstno genocidno (in ne vandalsko početje, kakor poskušajo to prikazati italijanske oblasti), ni samo usmerjeno zoper slovensko manjšino (nekoč na tem ozemlju večino), temveč je usmerjeno zoper ves slovenski narod, saj simbolično napada naše najmlajše otroke, našo bodočnost!Gre že za tretji podoben požig slovenskih ustanov (šol in vrtca) v zadnjih letih. Italijanske oblasti se vseskozi sprenevedajo in poskušajo teroristično dejavnost svojih skrajnežev (katerim dejansko ščitijo hrbet), v javnosti prikazati kot navaden vandalizem. Manjših napadov, na razna slovenska spominska obeležja, na obeh straneh “meje”, je še precej več in jih nihče niti omenja več ne. Zato bi bilo zanimivo zvedeti, koliko italijanskih šol in vrtcev so v zadnjih letih požgali ali uničili “vandali”. Glede na razmerje med številom italijanskih in slovenskih ustanov v Trstu in neposredni okolici ter številom napadenih in poškodovanih ustanov obeh narodnostnih skupnosti, bi morali “nepolitični vandali” hkrati s slovenskimi, uničiti že praktično vsako drugo italijansko šolo. Temu seveda ni tako, zato je potrebno italijanskim oblastem jasno in odločno povedati, da nismo ovce, temveč ljudje! Prav italijanske oblasti na Tržaškem, na Krasu in Goriškem, so tiste, ki s sprenevedanjem in zavajanjem dajejo dodatni motiv protislovenskim šovinističnim skrajnežem. In ne samo to! Nedejavnost italijanske strani, zlasti občine Trst pri obnovi požganih poslopij, dejansko dokazuje, da za vsem skupaj stojijo uradne italijanske politične sile!
Po požigu šol s slovenskim jezikom pri Sv. Ani in v Gropadi, gre že za tretjo občinsko upravo, ki ne naredi ničesar, da bi se lahko slovenski otroci vrnili v svoji šoli in vrtec. Zakaj torej Italija ne pokaže, da je drugačna od “tistih nekaj vandalov, ki pač uničujejo imovino iz objestnosti in jih pri tem ne vodijo politični razlogi”? Preprosto zato, ker ni drugačna od t.i. vandalov!Sedanja Tržaška občinska uprava je namreč zavestno in večkrat zavrnila upravičeno zahtevo slovenskih izvoljenih predstavnikov ter prebivalstva, da se odprejo še druge slovenske jasli v občini, bodisi na Krasu, bodisi v mestu. Morda tudi občinsko oblast zavirajo vandali? Ali lahko torej sploh govorimo o dobrih medsosedskih odnosih v primeru Italije in Slovenije? Nikakor ne! Kajti kljub temu, da sta tako Italija, kot Slovenija suvereni državi, ni niti najmanjše recipročnosti, kar zadeva njune medsosedske odnose. V obeh državah živi manjšina, ki bi naj bila zaščitena, po medsebojnih sporazumih. Toda dejanski položaj manjšine je v obeh državah povsem drugačen. Na eni strani imamo s slovensko Ustavo zaščiteno italijansko manjšino v Sloveniji, ki ima zagotovljeno mesto poslanca v državnem zboru RS, kateri lahko celo odloča kot odločilni faktor, v zadevah ki obravnavajo celotno Slovenijo. Imamo dvojezične napise celo v krajih kjer živi “par” Italijanov, dvojezične dokumente, radijske in Tv programe, zagotovljena sredstva za financiranje italijanske manjšine ipd. V Republiki Sloveniji živi 2258 Italijanov (popis 2002), kar predstavlja približno 0,005 promila, glede na celoten italijanski narod. Na drugi strani slovenska manjšina (okrog 8 odstotkov vseh Slovencev na svetu) doživlja šikaniranje in genocidne teroristične napade italijanskih skrajnežev, obenem ji pa tudi uradna italijanska oblast dejansko ne priznava enakopravnosti. Zaščitni zakon za Slovence v Italiji je pravzaprav mrtva črka na papirju. A ne samo to! Pred leti so Italijani uvedli nov “spominski dan”, s pomočjo katerega odkrito izražajo svoje ozemeljske težnje po slovenskem ozemlju! 10. Svečan, sicer dan podpisa pariške mirovne pogodbe, je za “Spominski dan” Sušca 2004 določil italijanski parlament. Nov “praznik” omogoča italijanskim šovinistom kot so npr. Gianfranco Fini, Roberto Menia in Mirko (?!) Tremaglia, da izvajajo pritisk na slovensko manjšino, s ponarejanjem dejstev, pa tudi hujskanje proti Republiki Sloveniji. Italijani nimajo pojma o tem, da so oni okupirali slovensko ozemlje na Goriškem, Tržaškem in v Kanalski dolini. Nihče jih ni nikdar poučil o njihovih zločinih in grozodejstvih nad Slovenci (http://www.hervardi.com/itzlocini.php) med 1. svetovno vojno, po njej in vse do konca 2. svetovne vojne. Ne! Oni poslušajo samo o tem, da “je bila Istra vedno italijanska in nikoli slovenska” ter da so italijanske meje vzhodno od Logatca. Da se vse to res dogaja na najvišji državni ravni, dokazuje pismo, ki ga je 10. Svečana 2006 tržaškemu županu napisal Carlo Azzeglio Ciampi, predsednik Italije. V njem govori o italijanski kolektivni zavesti, da se je največja tragedija 2. svetovne vojne zgodila prav Italijanom na vzhodni obali Jadrana, ki so morali zapustiti svoja ognjišča pred grožnjo genocida v kraških breznih (fojbah). V pismu tržaškemu županu Ciampi omenja še obrambo demokracije in prenos tradicionalnih vrednot obrambe nacionalnega teritorija na mlade, ki morajo na tak način spoznati, kaj je mir in kaj je vojna.Kam vodi takšno, z vrha italijanske države usmerjano početje, (v mir ali v vojno), je dejansko tisto, kar nas mora skrbeti! Ob tem govoričenje, da ne rečemo blebetanje, o dobrih medsosedskih odnosih s strani Italijanov, v stilu “sožitje je ustaljena vrednota” nima nikakršnega smisla! Dejanja so nasprotna od leporečja!Zveza domoljubnih društev HervardiPredsednik:Andrej Šiško