Republika Slovenija je dolžna zavarovati interese Slovencev
Nedavni požig slovenskih jasli v šoli pri Svetem Jakobu, ki se je zgodil v noči na 1.svečan 2007, je dober pokazatelj stanja odnosov do slovenske manjšine v Italiji.
Tovrstni dogodek ni osamljen in naključen, temveč gre za kontinuirano serijo pritiskov na slovenske institucije. Spomnimo se požigov šol v Sv. Ani in v Gropadi pred nekaj leti. Še dandanes sta obe šoli zaprti za slovenske učence. Spomnimo se številnih skrunitev in mazaških akcij na slovenskih spominskih obeležjih. Kot vse kaže še dolgo ne bomo priča koncu terorja protislovensko usmerjenih kriminalnih iredentističnih združenj, katerih težnje segajo vse do Postojne in katera uživajo tudi politično podporo nekaterih vplivnih organizacij v Italiji.
Ob tem je treba opozoriti na dejstvo, da je bila novica o požigu komajda omenjena v največjih slovenskih medijih, o kakšnem konkretnejšem in odmevnejšem odzivu slovenskih institucij in medijev (še največ je poročal Kanal A v oddaji Svet), na omenjeno dejanje, pa ni ne duha ne sluha. Pohvaliti je potrebno le Urad za Slovence v zamejstvu, ki je takoj reagiral in namenil 140.000 Evrov za obnovo požganega vrtca. V tej situaciji preprosto ne moremo ignorirati pasivnosti institucij in organizacij, ki bi naj varovale interese Slovencev, očitno pa so namenjene le varovanju interesov marginalnih skupin. V zadnjem času so, kot kaže, še vedno najbolj priljubljeni dolenjski Cigani.
Sprašujemo se zakaj niso slovenski mediji bolj glasno in odločno obsodili nestrpnih dejanj italijanskih šovinistov? Kdaj se nameravajo na dogodek odzvati samooklicane organizacije za pravičnost ter borci za človekove pravice in kdaj bomo, podobno kot za Darfur, končno zbirali sredstva za Slovence, ki vsakodnevno trpijo izbruhe nestrpnosti? Kje se je izgubil glas predsednika države Janeza Drnovška?! Kdaj bo v imenu nas državljanov Slovenije, obiskal naše ogrožene sonarodnjake v Trstu in njihove uboge otroke, kateri očitno ogrožajo Veliko Italijo?
Kdaj se bodo v Trst zgrnile desetine slovenskih novinarjev, ki bodo s svojim poročanjem in neprijetnimi vprašanji zasipale tržaško kvesturo in politične oblasti? Kdaj bodo zastavili svoj glas za pravice naših sonarodnjakov? Ali pa slovenska uredništva financirajo le tiste projekte, v katerih lahko pljuvajo po Slovencih in nas prikazujejo kot nestrpneže?
Glede na pasivnost v omenjenem primeru se je potrebno vprašati, kakšen vtis daje Slovenija v mednarodnih odnosih, če zanemarja Slovence v zamejstvu? Slovenija ni »kar neka« država »abstraktnih« državljanov, temveč je institucionalna in pravna struktura naroda Slovencev, ki govorimo slovenski jezik in smo opredeljeni z lastno kulturo in običaji.
Republika Slovenija je dolžna zavarovati interese Slovencev tako doma kot na tujem, še posebej v primerih, ko gre za zgodovinsko poselitveno območje in kjer je prisotna številčna slovenska skupnost. Zato moramo temeljito premisliti, ali še zaupamo pretirano odprti politiki internacionalizma, ki nas vodi v »imenitno« druščino držav, kjer se s požigom jasli spoštujejo človekove pravice in pravice manjšin.
Društvo HervardiPredsednik: Lovro Škrinjarič