Hervardi Informacijski Center

TRST - Več kot tisoč ljudi se je včeraj dopoldne, ob dnevu spomina na žrtve fojb in istrski eksodus, udeležilo slovesne predaje namenu spomeniškega kompleksa na fojbi pri Bazovici. Veliko je bilo pripadnikov starejših generacij, a videti je bilo tudi mlajše obraze. S svojimi prapori so izstopali predstavniki ezulskih in raznih borčevskih organizacij, polnoštvilno pa so se slovenosti udeležili zastopniki političnih, vojaških in verskih oblasti. Vlado so zastopali podtajnika Ettore Rosato in Miloš Budin ter novi prefekt Giovanni Balsamo, zbrali pa so se še predsednik deželnega odbora Riccardo Illy, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, številni deželni in pokrajinski svetniki ter predstavniki krajevnih občin s tržaško na čelu, ki je dala spomeniški kompleks zgraditi.

Slovesnost se je pričela z vstopom praporjev. Po dvigu zastave in položitvi venca k novemu spomeniku je udeležence pozdravil tržaški župan Roberto Dipiazza. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pripomogli k ureditvi spomeniškega kompleksa, ter izročil posebna priznanja načrtovalcema Enniu Cerviju in Liviu Schiozziju ter izvajalcu del Aldu Innocentiju.

V imenu vlade je pozdravil podtajnik Rosato. Izrazil je zadovoljstvo, da je novoustanovljeni dan spomina iztrgal iz pozabe pomembne strani polpretekle zgodovine, pa čeprav z zamudo, in podčrtal, da je predsedstvo vlade te dni sklenilo obnoviti omizje za reševanje še odprtih ezulskih vprašanj. Ko se je ob koncu svojega nastopa zahvalil tudi krajevni slovenski skupnosti, ki je dala na razpolago zemljišče za ureditev spomeniškega kompleksa na fojbi, češ da je to pomemben znak za utrditev miroljubnega sožitja, pa je doživel hudo izžvižganje. Svoj govor je s težavo zaključil sredi protestnih vzklikov in izzivalnega petja italijanske himne.

K mikrofonu je bil povabljen še poslanec NZ Roberto Menia kot prvi podpisnik zakonskega predloga za ustanovitev dneva spomina, pa tudi kot prvi podpisnik popravka k finančnemu zakonu za leto 2004, ki je zagotovil sredstva za ureditev spomeniškega kompleksa na bazovski fojbi. Dejal je, da so javni upravitelji dolžni skrbeti ne le za ureditev infrastruktur, ampak tudi za negovanje temeljnih vrednot. Med te po njegovem sodi tudi spomin na vse, ki so trpeli za italijanstvo teh krajev.

Na to misel se je v svojem slavnostnem govoru navezal župan Dipiazza. Dejal je, da so Italijani teh krajev ob koncu druge svetovne vojne doživeli etnično čiščenje. »Bil je to zločin, ki ga ni mogoče opravičevati, češ da je šlo za nekakšno povračilo za prejšnje gorje,« je dejal. Dipiazza je podčrtal, da je Italija zaradi vojne izgubila celo deželo, ter zanikal, da bi bilo mogoče ezule označiti kot optante. »Optira, kdor lahko izbira med dvema alternativama,« je dejal. »A ni mogoče reči, da so optirali ljudje, ki so morali izbirati med svobodo in zatiranjem, med življenjem in smrtjo,« je poudaril. Ko se je zavalil vsem, ki so omogočili ureditev spomeniškega kompleksa, je izpostavil prispevek Berlusconijeve vlade, izrecno pa je omenil tudi predsednika borštanske srenje ter bivšega dolinskega župana in njegovo naslednico. Svoj govor pa je zaključil z mislijo, da se je treba preteklega zla spominjati zato, da se ne bi ponavljalo, in pozval k spravi.

Ob koncu slovesnosti je predsednik odbora za žrtve fojb Paolo Sardos Albertini prebral utemeljitev, s katero je predsednik republike Luigi Einaudi leta 1948 podelil Trstu zlato medaljo za vojaške zasluge, nakar je spomenik blagoslovil škof Evgen Ravignani. V svoji priložnostni misli je poudaril, da se moramo preteklega zla spominjati, vendar ne zato, da bi se maščevali, ampak da bi osveščeno gradili mir. Njegove besede je dopolnil duhovnik, ki je prebral molitev škofa Santina za žrtve fojb.

Msgr. Ravignani je zvečer v stolnici sv. Justa daroval mašo za vse, ki so trpeli zaradi begunstva. V okviru dneva spomina pa je takoj po slovesnosti v Bazovici tržaški prefekt Balsamo podelil priznanja sorodnikom 67 žrtev fojb.

RIM - Fojbe so bile grozota proti človeštvu, o kateri je v Italiji vladala prava zarota tišine. Tako predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je ob dnevu spomina na fojbe in na eksodus Italijanov iz Istre odlikoval sorodnike žrtev fojb. Ob navzočnosti podpredsednika vlade Francesca Rutellija, predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija in rimskega župana Walterja Veltronija ter drugih oblasti je Napolitano govoril o fojbah, a tudi o odnosih s Slovenijo in Hrvaško. V imenu žrtev fojb in ezulskih združenj je spregovoril nekdanji senator Paolo Barbi, ki je bil dolgo let predsednik ezulske zveze Venezia Giulia - Dalmazia.

Torej o fojbah in o odhodu Italijanov iz Istre zarota tišine, ki jo državni poglavar pripisuje povojnim ideološkim predsodkom, politični slepoti ter takratnim diplomatskim in mednarodnim računicam. Mrtvi v fojbah so bili po njegovem žrtve sovraštva, krvavega nasilja in slovanskega priključitvenega načrta, ki je prevladoval predvsem v mirovni pogodbi leta 1947 in zadobil grozečo plat etničnega čiščenja. »Spomin na te dogodke je tvegal, da roma v pozabo, uvedba dneva spomina pa je to na srečo preprečila«, je poudaril predsednik.

Jeseni leta 1943 se je osebno iskanje pravice prepletalo z nacionalističnimi izbruhi, družbenimi maščevanji in načrtom za izkoreninjenje italijanske prisotnosti v takratni Julijski krajini, je dodal Napolitano. Nečloveško nasilje fojb sodi med barbarstva prejšnjega stoletja, zato ne smemo nikoli izgubiti zavesti za vrednote miru, svobode, strpnosti in solidarnosti, na katerih mora temeljiti nova Evropa. »Slednja je nastala kot odklon agresivnih in zatiralnih nacionalizmov, od tistega, ki ga je rodila fašistična vojna, do tistega, ki ga je odražal val jugoslovanskega terorja v Julijski krajini. Nova Evropa seveda izključuje vse revanšizme«, je včeraj na Kvirinalu povedal še Napolitano.

»V Italiji smo glede fojb naredili konec neupravičenemu molku in smo danes angažirani, da priznamo Slovenijo kot prijateljskega sogovornika, Hrvaško pa kot kandidatko za polnopravno članico Evropske unije. Sprava znotraj italijanskega naroda in v odnosu s sosedi pomeni vsekakor tudi zahtevo po resnici. Dan spomina predstavlja zato obvezo za vzpostavitev resnice,« je na včerajšnji prireditvi rekel še predsednik republike.

Podpredsednik vlade Rutelli je soglašal z Napolitanovimi besedami in stališči ter dodal, da se tudi vlada trudi za prekinitev molka o tem bolečem poglavju italijanske zgodovine. Napovedal je tudi nekatere pobude za spoznavanje italijanske zgodovinske in kulturne dediščine, »ki še obstaja na dalmatinski obali in na ozemljih, ki so bila nekoč italijanska«.

Napolitanove besede pozdravlja predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Po njegovem je Italija končno ubrala pot skupnega spomina, v katerem je mesto tudi za Italijane, ki so bili primorani v izgnanstvo ali pa so postali žrtev etničnega sovraštva. Nekdanji zunanji minister upa, da bo tragedija fojb našla dostojno mesto tudi v vseh zgodovinskih šolskih učbenikih.

»Ko govorimo o fojbah, nikakor ne smemo pozabiti na nasilje italijanskih fašistov na račun Slovencev in Hrvatov,« pravi tržaški poslanec Stranke italijanskih komunistov Jacopo Venier. Fašisti so izročili Trst Hitlerju, ki je tam zgradil uničevalno taborišče Rižarna. Na zgodovino Italije je treba po Venierovem mnenju gledati celovito in izpostaviti vse hudo, ki ga je zagrešil rasistični in kolonialistični fašizem, za zločine katerega so plačale tudi nedolžne žrtve. Zgodovine ne gre izkoriščati, zato naj dan spomina pomeni priložnost za razmislek in ne za podpihovanje napetosti, poudarja še Venier, ki v vodstvu SIK odgovarja za mednarodne odnose.