Napolitano: O fojbah dolga desetletja prava zarota tišine
RIM - Fojbe so bile grozota proti človeštvu, o kateri je v Italiji vladala prava zarota tišine. Tako predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je ob dnevu spomina na fojbe in na eksodus Italijanov iz Istre odlikoval sorodnike žrtev fojb. Ob navzočnosti podpredsednika vlade Francesca Rutellija, predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija in rimskega župana Walterja Veltronija ter drugih oblasti je Napolitano govoril o fojbah, a tudi o odnosih s Slovenijo in Hrvaško. V imenu žrtev fojb in ezulskih združenj je spregovoril nekdanji senator Paolo Barbi, ki je bil dolgo let predsednik ezulske zveze Venezia Giulia - Dalmazia.
Torej o fojbah in o odhodu Italijanov iz Istre zarota tišine, ki jo državni poglavar pripisuje povojnim ideološkim predsodkom, politični slepoti ter takratnim diplomatskim in mednarodnim računicam. Mrtvi v fojbah so bili po njegovem žrtve sovraštva, krvavega nasilja in slovanskega priključitvenega načrta, ki je prevladoval predvsem v mirovni pogodbi leta 1947 in zadobil grozečo plat etničnega čiščenja. »Spomin na te dogodke je tvegal, da roma v pozabo, uvedba dneva spomina pa je to na srečo preprečila«, je poudaril predsednik.
Jeseni leta 1943 se je osebno iskanje pravice prepletalo z nacionalističnimi izbruhi, družbenimi maščevanji in načrtom za izkoreninjenje italijanske prisotnosti v takratni Julijski krajini, je dodal Napolitano. Nečloveško nasilje fojb sodi med barbarstva prejšnjega stoletja, zato ne smemo nikoli izgubiti zavesti za vrednote miru, svobode, strpnosti in solidarnosti, na katerih mora temeljiti nova Evropa. »Slednja je nastala kot odklon agresivnih in zatiralnih nacionalizmov, od tistega, ki ga je rodila fašistična vojna, do tistega, ki ga je odražal val jugoslovanskega terorja v Julijski krajini. Nova Evropa seveda izključuje vse revanšizme«, je včeraj na Kvirinalu povedal še Napolitano.
»V Italiji smo glede fojb naredili konec neupravičenemu molku in smo danes angažirani, da priznamo Slovenijo kot prijateljskega sogovornika, Hrvaško pa kot kandidatko za polnopravno članico Evropske unije. Sprava znotraj italijanskega naroda in v odnosu s sosedi pomeni vsekakor tudi zahtevo po resnici. Dan spomina predstavlja zato obvezo za vzpostavitev resnice,« je na včerajšnji prireditvi rekel še predsednik republike.
Podpredsednik vlade Rutelli je soglašal z Napolitanovimi besedami in stališči ter dodal, da se tudi vlada trudi za prekinitev molka o tem bolečem poglavju italijanske zgodovine. Napovedal je tudi nekatere pobude za spoznavanje italijanske zgodovinske in kulturne dediščine, »ki še obstaja na dalmatinski obali in na ozemljih, ki so bila nekoč italijanska«.
Napolitanove besede pozdravlja predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Po njegovem je Italija končno ubrala pot skupnega spomina, v katerem je mesto tudi za Italijane, ki so bili primorani v izgnanstvo ali pa so postali žrtev etničnega sovraštva. Nekdanji zunanji minister upa, da bo tragedija fojb našla dostojno mesto tudi v vseh zgodovinskih šolskih učbenikih.
»Ko govorimo o fojbah, nikakor ne smemo pozabiti na nasilje italijanskih fašistov na račun Slovencev in Hrvatov,« pravi tržaški poslanec Stranke italijanskih komunistov Jacopo Venier. Fašisti so izročili Trst Hitlerju, ki je tam zgradil uničevalno taborišče Rižarna. Na zgodovino Italije je treba po Venierovem mnenju gledati celovito in izpostaviti vse hudo, ki ga je zagrešil rasistični in kolonialistični fašizem, za zločine katerega so plačale tudi nedolžne žrtve. Zgodovine ne gre izkoriščati, zato naj dan spomina pomeni priložnost za razmislek in ne za podpihovanje napetosti, poudarja še Venier, ki v vodstvu SIK odgovarja za mednarodne odnose.