Hervardi Informacijski Center

Poljska varuhinja otrokovih pravic je imela prejšnji teden veliko dela. Kar je zaposlovalo njeno domišljijo, niso bile stavke in protesti, ki so zaradi nizkih učiteljskih plač in neznosnih delovnih razmer zajele številne šole na Poljskem. Njenega dela niso mogle zmotiti niti prekinitve dela v zdravstvenih domovih, kjer so se nezadovoljnim zdravnikom pridružile še medicinske sestre. Ko je premier Jaroslaw Kaczynski ugotovil, da so zahteve po zvišanju plač “del opozicijske protivladne kampanje”, je postalo jasno, da se poljske oblasti ukvarjajo z drugimi, večjimi problemi, kot so zdravniki iz Katovic in drugih šlezijskih mest, ki so prejšnji teden na ulicah prali avtomobile. To, da dobijo za čiščenje vetrobranskih stekel 16 zlotov, kot kirurgi pa zaslužijo 12 zlotov na uro, v državi, kjer je čiščenje edini resni vladarski projekt, očitno ne more postati problem.

Ker je po stari ljudski modrosti treba začeti pri malem in dovolj zgodaj, je poljska varuhinja reševala najmlajše. Ko si je na državni televiziji ogledala Telebajske, jo je resno zaskrbelo ne samo za prihodnost otrok, ki to televizijsko oddajo gledajo, marveč tudi za poslanstvo javne televizije, ki s takimi oddajami “vzpodbuja homoseksualnost”. Od vseh telebajskov se ji je najbolj zameril Tinki Binki, tisti telebajsek, ki nosi torbico in v nasprotju s pravim moškim reče ob slovesu “papa”. Čeprav je varuhinja na začetku tedna vztrajala, da je “zadeva zelo resna”, je na koncu popustila: skupina seksologov jo je menda prepričala, da so telebajski ne samo izmišljena, ampak tudi aseksualna bitja, ki nimajo nič skupnega niti s homoseksualno niti s homofobno niti s katero drugo poljsko resničnostjo. O tem, kakšna usodo bo doživel medvedek Pu, v katerem je varuhinja tudi prepoznala homoseksualne vzgibe, za zdaj ni nobenih poročil, vse pa kaže, da se bo pod njenim budnim očesom znašlo vsako pravljično bitje, ki je otrokom ljubo, ker je prijazno in toplo.

Če ne bi poznali lustratorskega zanosa, s katerim sta vladajoča brata Kaczynski začela spreminjati poljsko družbo po svoji meri, bi težko razumeli raziskavo, ki jo je prejšnji teden začela javno reševati poljska varuhinja. Kljub vladajočemu manihejstvu, ki na svojem političnem pohodu ne more prizanesti nikomur, še zlasti pa ne otrokom, je sveta preproščina, s katero se je desničarskemu karnevalu pridružila varuhinja, vznemirila celo nekatere konzervativne politike na Poljskem. Da naj ne smeši varuhovega urada, so ji rekli. Za političarko te stature in te nature to ne bo lahka naloga. Morda bi ji delo, ki si ga je nakopala, vsaj malo olajšala tista modrost, ki je mnogim olajšala branje Freuda. Tako kot pri Freudu ni vsaka palica falični simbol, tako tudi vsako toplo bitje v otroški literaturi ni topli bratec.

DRAGICA KORADE