Hervardi Informacijski Center

Premier Janša in njegov švedski kolega Reinfeldt pričakujeta, da bo do vrha EU dosežen kompromis o novi pogodbi

Foto: Robert Balen
Fredrika Reinfeldta in Janeza Janša so med sprehodom po Ljubljani morali varovati tudi dežniki.

Usoda evropske ustavne pogodbe in s tem povezana nadaljnja širitev EU in evropska perspektiva zahodnega Balkana so bile v ospredju včerajšnjih pogovorov predsednikov slovenske in švedske vlade Janeza Janše in Fredrika Reinfeldta. Kot sta izjavila med krajšim srečanjem z novinarji po delovnem kosilu v vili Podrožnik, si oba želita, da bi do bližnjega vrha (21. in 22. junija v Bruslju) oblikovali kompromisno rešitev. Po njunem mnenju je zanjo v sedemindvajseterici velika pripravljenost.

Čeprav je Slovenija že ratificirala podpisano pogodbo o ustavi za Evropo, Švedska pa še ne (a jo namerava, saj jo v parlamentu pričakuje močna podpora), se državi zavzemata, da bi ohranili jedro obstoječega besedila. “Podpiramo prizadevanja nemškega predsedstva, da bi sedanjo pogodbo skrčili in da bi odvzeli nekaj tistih določil, ki vzbujajo občutek, da se vzpostavlja “superdržava”, saj to pri ljudeh poraja dvome,” je švedsko stališče pojasnil premier Reinfeldt. Ob tem pa je poudaril, da s pristankom na krčenje besedila nikakor ne podpirajo zamisli o “mini pogodbi”, ki jo ponuja novi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Spreminjanje ali dodajanje besedila bi namreč vse članice EU, zlasti pa tistih 18, ki so pogodbo že ratificirale, postavilo v nov položaj.

Premier Janša je povedal, da Slovenija upa, da bo ob zaključku nemškega predsedovanja dosežena rešitev, saj si “seveda želimo, da bi to nerešeno vprašanje ne padlo ravno v čas slovenskega predsedovanja, v nasprotnem primeru bo ta izziv še toliko večji”. Dodal je, da bodo od institucionalne rešitve odvisne tudi številne prednostne naloge slovenskega predsedovanja. Predvsem gre za širitev EU, saj je stabilizacija zahodnega Balkana odvisna od njegove evropske perspektive. Pa tudi sicer mora EU postati globalni dejavnik s težo, ki ustreza njenim zmogljivostim.

Poleg zadovoljstva ob dobrem gospodarskem sodelovanju (blagovna menjava se je lani povečala za enajst odstotkov) in obetajočih novih projektih se je premier Janša švedskemu gostu zahvalil tudi za pripravljenost, da Sloveniji prenese izkušnje pri varstvu okolja, predvsem ko gre za inovacije na področju obnovljivih virov energije in “zelene industrije”, kjer je Švedska vodilna v svetu.