Hervardi Informacijski Center

STA/G.P., Sre 06.06.2007, 10:56

Celovec/Dunaj - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je danes v avstrijskem parlamentu izrazil upanje, da bo glede dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem do konca junija prišlo do “širšega pogovora” in da bo do poletnih zasedanj parlamenta pripravljen predlog za razprave. Obenem je podvomil o razširitveni klavzuli, ki bi določenemu delu prebivalstva omogočila kasnejšo zahtevo po postavitvi dvojezičnih topografskih oznak. Ponovno pa se je izrekel proti ugotavljanju velikosti slovenske manjšine.

Kot je Gusenbauer dejal danes med uro vprašanj v avstrijskem parlamentu, se mu zdi, da se je navdušenje nad razširitveno klavzulo nekoliko zmanjšalo in da je občine, stranke in organizacije slovenske manjšine ne razumejo več kot “kraljevske formule”. Zato naj bi se “oddaljili od sistematike razširitvene klavzule” in našli novo izhodišče, da se ne bi ukvarjali samo s krajevnimi tablami, temveč “s širšim pristopom”.

Prav pri vprašanju ureditve glede razširitvene klavzule se je zapletlo tudi lansko parlamentarno sprejemanje novega zakonskega okvira za dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.

Gusenbauer se je danes v avstrijskem parlamentu ponovno izrekel tudi proti ugotavljanju števila pripadnikov slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, kot ga zahtevata Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) in svobodnjaška stranka (FPÖ). Kot je dejal avstrijski kancler, želi konsenzualno rešitev, ne pa konfrontacije. Prav tako se ni želel opredeliti glede prihodnjega števila dvojezičnih krajevnih tabel. To naj bi bilo jasno na koncu procesa, ne pa na njegovem začetku, je pojasnil Gusenbauer.

četrtek, 07.06.2007
Tekst: Mojca Zorko

LJUBLJANA - Člani odbora državnega zbora za lokalno samoupravo so v drugi obravnavi podprli novelo zakona o lokalni samoupravi, na podlagi katere bo vlada z uredbo določila merila za avtohtonost romske skupnosti v Sloveniji. Gre za nekakšno dopolnitev tistega člena zakona, ki taksativno našteva 20 občin, ki morajo v občinskih svetih zagotoviti tudi romskega svetnika.

Poslanka Cveta Zalokar Oražem opozarja, da je vladno uredbo lažje spremeniti kot zakon, zato bi bila avtohtonost Romov in njihova politična participacija na ravni občin odvisna od vsakokratne vlade.

Poslanka Cveta Zalokar Oražem iz skupine nepovezanih poslancev je sicer vložila dopolnilo, ki pa ga je odbor zavrnil, češ da takšna rešitev ni sprejemljiva z vidika varovanja in uresničevanja načela zakonitosti, saj se s podzakonskimi akti ne sme urejati pravic. Poslanka se boji, da bi vlada ugotovila, da v Sloveniji avtohtono naseljenih Romov sploh ni in tako kljub zakonu, ki določa 20 občin, nobeni ne bo treba imeti romskega svetnika.

“Na odboru sem spraševala tako ministra Žagarja kot zakonodajno pravno službo o tem, kaj se bo zgodilo, če bo vladna uredba v koliziji z zakonom, vendar odgovora nisem dobila,” je bila nejevoljna Cveta Zalokar Oražem. Tudi mi včeraj odgovora iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko nismo dobili, po njihovih navedbah izpred dveh mesecev pa bi člen, ki izrecno navaja omenjenih 20 občin, ostal v veljavi. Po tej logiki torej zmanjšanja števila občin z romskim svetnikom ne bi bilo.

Oražmova opozarja tudi na pojem avtohtonosti, ki je po njenem mnenju sporen. Ali so avtohtoni Romi tisti, ki v neki občini živijo tisoč let, dvesto let ali od leta 2005, se podobno sprašujeta tako poslanka kot tudi Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki se ji zdi taka sprememba zakona nelogična in nerazumljiva. “Če bi vlada s to uredbo želela razširiti število občin, ki morajo zagotoviti romskega svetnika, potem bi to razumela, vendar v tem primeru avtohtonost ne more biti edini kriterij. Zato se bojim, da bo ta ukrep reduktiven in da se bo število občin z romskim svetnikom zmanjšalo, kar pa je popolnoma nesprejemljivo in velik korak nazaj pri uresničevanju človekovih pravic,” je povedala Petkovićeva.

Pravi tudi, da je avtohtonost popolnoma preživet koncept, ki pri varstvu manjšin ne zdrži več. Petkovićeva je prepričana, da bi moralo biti v interesu vseh občin, kjer Romi živijo, da imajo romskega svetnika, saj se z njim vzpostavlja komunikacija med večinskim prebivalstvom in Romi ter se tako težave v občinah lažje rešujejo.

Zato pa ukrepe vlade nestrpno pričakujejo v občini Grosuplje, ki so edina od 20 občin, ki romskega svetnika še vedno nima. “Za zdaj še vedno čakamo na odgovor vladnih služb na vprašanje, na podlagi katerih kriterijev je občina Grosuplje uvrščena med teh 20 občin. Mi smo v pogovorih z ministrom Žagarjem opozorili, da je te kriterije treba doreči, mislim pa, da bi morali biti del zakona, ne pa podzakonskega akta,” je dejal župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Dodal je, da ima navodilo občinskega sveta, naj na dnevni red ne uvršča točke o spremembi statuta, ki bi zagotovila romskega svetnika, dokler ne dobijo odgovorov vlade. “Ko pa bodo kriteriji določeni in če jih bo izpolnjevala tudi naša občina, pa mislim, da ne bo težav pri potrditvi sprememb,” je končal Lesjak.

Drugo obravnavo bo novela zakona doživela predvidoma na junijskem plenumu DZ, ki se bo začel 18. junija.

Priseljencem naj bi Britanci dali vedeti, da pridobitev britanskega državljanstva ni samoumevna

Sodeč po polemiki, ki se zadnje čase razgreva na Otoku, nacionalna identiteta in ponos nista samo problem nekaterih mladih članic EU, kot je Slovenija, temveč tudi ključnih držav, kakršna je Velika Britanija. V mislih jo imajo tako vladajoči laburisti kot opozicijske stranke. Šef opozicijskih konservativcev David Cameron opozarja, da naraščanje multikulturalizma “namerno slabi” državljanske vrednote, medtem ko bodoči premier Gordon Brown pravi, da bo spodbujanje “britanskosti” ena ključnih prioritet njegove vlade.

To morda pomeni, da Velika Britanija ne bo več tako vneto zagovarjala multikulturnega razvoja družbe kot doslej. Včeraj sta dva člana laburistične vlade - sekretarka za skupnosti Ruth Kelly in minister za priseljevanje Liam Byrne - predlagala nov državni praznik, ki naj bi ga poimenovali dan Britanije. Na ta dan, ki naj bi sovpadal z jesensko otvoritvijo zasedanja parlamenta, bi po vsej državi prirejali vrsto regionalnih dogodkov, na katerih bi slavili državljanske vrednote, lokalno kulturno in zgodovinsko dediščino ter odprli priložnosti za vse, da se udeležujejo prostovoljnih aktivnosti v okviru skupnosti.

Najbrž je hvalevredno, da naj bi v okviru bitke za britanskost posvetili posebno pozornost mladoletnikom, ki bodo ob dopolnitvi 18 let dobili “državljanske priročnike” z nasveti, kako naj postanejo aktivni državljani, kakšne so njihove pravice in dolžnosti. Toda kritiki so se že vnaprej oglasili s trditvami, da bi rada vlada prikrila nesposobnost pri uvajanju temeljnih britanskih vrednot in pri spodbujanju občutka “ponosa, da smo Britanci”. Bolj kočljiv pa je načrt, po katerem naj bi priseljencem odrekli avtomatično pravico do pridobitve britanskega državljanstva. Tako predlagajo uvedbo posebnega točkovalnega sistema, skozi katerega bo moral vsakdo, ki bi hotel postati britanski državljan. Priseljenec si bo tako pridobil pozitivne točke, če velja za “dobrega soseda”, če se udeležuje prostovoljnega dela v skupnosti, če razen standardnega izpita o znanju angleščine pozna tudi angleško zgodovino in kulturo. Velik plus bo tudi ocena, koliko denarja je prinesel s seboj. Negativne točke pa bo prejel, če bo krši zakon, če se bo obnašal “nesocialno” ali če bo za daljše obdobje zapustil Veliko Britanijo.

Jože Plešnar

Pisma bralcev
Kako bomo praznovali dan državnosti?

Dan državnosti je rojstni dan naše samostojne Slovenije. Rojstne dneve v družinah bučno praznujemo in se veselimo. Zahvalimo se staršem, da so nam dali življenje, da so nas pravilno vzgojili in dali napotke za pošteno življenje in pravilen odnos do sočloveka in do domovine. Odnos do domovine pa se posebej pokaže, ko praznujemo obletnico samostojne Slovenije. Žal v šolah premalo vzgajajo mlade v državljane z ljubeznijo do domovine. Prav to pa potrebujemo, saj smo bili stoletja pod germansko in balkansko nadvlado, zato bi morali biti ponosni in veseli, da živimo v samostojni domovini Sloveniji, ki je članica Evropske unije in Nata, ki nam jamčita varno življenje. V vojni za Slovenijo so se borili desettisoči zavednih Slovencev, mnogi so tudi darovali svoje življenje. Padlim in živečim borcem se moramo tokrat zahvaliti za njihova humana dejanja, da mi danes brezskrbno živimo. Žal še do danes nimamo nobenega spomenika na državni ravni, ki bi simboliziral zmago nad mračnimi silami, na drugi strani pa veselje Slovencev, da imamo samostojno državo.

Kdo naj da pobudo za pripravo proslav in vse drugo, da se bomo domovini dostojno oddolžili? V prvi vrsti so to državni organi, župani občin, ravnatelji šol in vrtcev ter mediji, ki naj bi državljane obveščali, da se bliža naš veliki praznik in naj si nabavijo zastave ter jih za praznik tudi izobesijo.

Ali bodo v šolah imeli učne ure o domovinski in državljanski vzgoji? Ali bodo zapeli slovensko himno in izobesili zastave? Ko je bil predsednik vlade g. dr. Andrej Bajuk, je bilo ravnateljem šol naročeno, naj posvetijo temu prazniku veliko pozornost in priredijo proslave. Izvedeli smo, da je večina ravnateljev ta apel bojkotirala! Ali je lahko ravnatelj in vzgojitelj naših otrok človek, ki ni lojalen do svoje domovine? Menim, da je neizpolnitev takega apela kršenje delovne dolžnost. Šole so edini krivec, da danes mladina ne ceni svoje domovine, čeravno ima materialne dobrine v izobilju. Upam, da bo letos minister za šolstvo izdal okrožnico o praznovanju dneva državnosti in da bo svečano ob zaključku šolskega leta. Le tako bodo lahko tudi otroci doma opozorili starše na državni praznik in spoštljiv odnos do tega. Torej, vsi, ki imate kakršne koli možnosti vpliva na javnost, delajte v tej smeri, da bo praznovanje državnega praznika svečano.

Alojz Senekovič, Maribor

Evropska komisija Sloveniji ne očita kakšne posebne kršitve evropske zakonodaje, so sporočili iz Bruslja. Edini resnejši problem (ne le v Sloveniji) pa da je notarski. Bruselj je našo državo lani opomnil, naj pojasni, zakaj nacionalna zakonodaja v Sloveniji nesprejemljivo samo slovenskim državljanom dopušča, da so notarji. No, naš zakon o notariatu res določa, da je za notarja lahko imenovan pravnik, ki je slovenski državljan. Če je izpolnjen pogoj vzajemnosti, pa tudi tujec.

Slovenska vlada je po lanskem uradnem opominu v Bruselj posredovala stališče, da je notariat pri nas javna služba v pravosodnem sistemu in da je posebna nacionalna ureditev tu tudi evropsko dopustna. Očitno ni bila prav prepričljiva in bo morda notarsko zakonodajo morala “državljansko” povsem sprostiti.

Vanessa Čokl, sta