Na Žagarjevem ministrstvu priznavajo, da bi se seznam občin z romskim svetnikom lahko skrajšal - Svetovalec v uradu varuha človekovih pravic opozarja na neustavnost
petek, 08.06.2007
Tekst: Mojca Zorko
LJUBLJANA - Po uredbi, s katero naj bi vlada po predlagani spremembi zakona o lokalni samoupravi določila merila za opredelitev avtohtonosti romske skupnosti, se bodo morale ravnati tako občine, ki že imajo romskega svetnika, kot tudi vse druge občine, kjer bo na podlagi meril ugotovljena avtohtonost romske skupnosti, so včeraj pojasnili na vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR).
Kot je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Marina Rojko, si sicer prizadevajo, da bi bilo občin z romskim svetnikom po sprejetju nove zakonodaje in vladne uredbe več kot danes, ko jih zakon navaja 20, a dejstvo je, da SVLR vladne uredbe ne bo pripravljala in da lahko vsakokratna vlada to uredbo zlahka spremeni, tako da lahko taka uredba pomeni tudi krčenje seznama občin, ki morajo zagotoviti romskega svetnika. To je sprožilo ogorčenje tako pri Romih kot tudi v uradu varuha človekovih pravic, kjer se jim zdi takšen ukrep neustaven.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je dejal, da so bili pripravljeni na to, da jih bo vlada prijetno presenetila ter razširila seznam občin z romskim svetnikom, a da se bojijo, da ne bo tako. “S sprejemanjem novih meril se odpira manevrski prostor predvsem tistim občinam, ki romskega svetnika nikoli niso želele in so le s težavo izpolnile to zakonsko zahtevo,” opozarja Rudaš. Meni, da bi bilo krčenje seznama občin z romskim svetnikom zelo slabo dejanje, saj ugotavljajo, da se težave z Romi v tistih občinah, ki svetnika imajo, rešujejo hitreje in učinkoviteje. Kot tiste občine, kjer bi še morali Romi imeti svojega predstavnika v občinskem svetu, je izpostavil Maribor, Ljubljano in Velenje.
Urad za narodnosti podpira krepitev instituta romskega svetnika
Z Rudaševimi ugotovitvami se strinja tudi direktor urada za narodnosti Stane Baluh, ki se je o noveli zakona opredelil bolj skopo. Dejal je, da podpirajo vse rešitve, ki gredo v smeri krepitve instituta romskega svetnika. Če bo vladno uredbo pripravljal urad za narodnosti, se torej Romom po tej logiki ni bati za krnitev pravic.
Rudaš je izpostavil tudi spornost koncepta avtohtonosti, saj je prepričan, da si nekdo, ki se je odločil, da bo živel na nekem ozemlju danes, zasluži iste pravice kot tisti, ki tu živi že desetletja. S spornostjo pojma se strinja tudi Boštjan Vernik iz urada varuha človekovih pravic. Poudarja, da v 65. členu ustave piše, da “položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon”. “Ta člen govori torej o romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, ne pa le o tistih Romih, ki so tukaj avtohtoni,” pravi Vernik. Z istim členom ustave utemeljuje tudi, zakaj merila za romskega svetnika ne smejo biti del podzakonskega akta. “Od teh meril bo neposredno odvisno izvrševanje pravice do romskega svetnika,” opozarja Vernik. K temu dodaja še 87. člen ustave, ki pravi, da “pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom”, torej ne s podzakonskim aktom.
Pojem avtohtonosti sporen za Evropo
Uporaba termina “avtohton” zbuja skrb tudi številnih mednarodnih institucij, poudarjajo v varuhovem uradu. Opozorila lahko med drugim preberemo v poročilih o Sloveniji svetovalnega odbora okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, nekdanjega komisarja za človekove pravice Alvara Gil-Roblesa in evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti iz leta 2003. Zadnji dve poročili slovenskim oblastem priporočata, naj se čim bolj izogibajo uporabi tega termina ali ga celo povsem odpravijo. Tudi pri Organizaciji združenih narodov so v različnih poročilih o Sloveniji opozarjali, da lahko uporaba takšnega termina vodi v nadaljnjo diskriminacijo Romov.
Za varuhov urad sporen tudi svet romskih svetnikov
Del obravnave na uradu varuha človekovi pravic je tudi sestava sveta romske skupnosti, ki ga ustanavlja novi krovni romski zakon. Svet ima namreč 21 članov, od tega jih je 14 že določila Zveza Romov Slovenije, 7 pa so jih pred dobrim tednom dni izvolili romski svetniki. “Sestava je torej že znana, zelo kmalu bo tudi ustanovna seja, na kateri bomo izvolili predsednika, potem pa lahko začne svet tudi uradno delati,” je povedal Darko Rudaš (na sliki), ki je bil v svet izvoljen med predstavniki romskih svetnikov. Tako Rudašu kot varuhovemu uradu se zdi sporno, da ima večino v svetu Zveza Romov Slovenije, ki ni edino združenje Romov v Sloveniji in ne združuje vseh Romov. “Mi smo želeli, da bi Romi sami izvolili svoje predstavnike v ta svet. Imamo poseben volilni imenik, zato ne vem, zakaj to ni bilo mogoče, ampak zakonodajalec se je odločil drugače in zdaj je čas, da združimo moči in skupaj delujemo v dobro Romov. Če bo urejena problematika Romov, bo lažje tudi življenje Neromov,” je poudaril Rudaš.
