Hervardi Informacijski Center

Ideološke razprtije o partizanih in domobrancih se ponavljajo iz leta v leto, še 52 let po drugi svetovni vojni. Sovraštvo se očitno prenaša tudi z geni, saj so otroci in vnuki udeležencev državljanske vojne in revolucije v polemikah in dokazovanju svoje resnice še bolj goreči od dedkov, ki so se bojevali na tej ali oni strani. Zgodbe, ki bi morale biti že zdavnaj presežene, njeni akterji pa med sabo vsaj za silo spravljeni, se pogrevajo vsako pomlad.

Pri čemer nekateri mediji, željni senzacij, takim vročim sporom dajejo veliko časa in prostora. V nedeljski pogovorni oddaji Katarina na Kanalu A je tako prišlo celo do incidenta, saj je med tem, ko so gledalcem predvajali oglase, član partizanskega zbora kantavtorju Dušanu Uršiču grozil, da bi bilo take, kot je on, ki kritično gledajo na Tita in nekdanji režim, treba takoj pobiti. Dan prej je na partizanskem mitingu v Gabrovici pri Črnem Kalu z govorniškega odra spet grmel nekdanji predsednik države Milan Kučan, in namesto da bi poskušal v vlogi nekakšne moralne avtoritete, ki bi pritikala njegovi funkciji, umiriti razgrete ideološke strasti v državi, še prilival olja na ogenj. Skliceval se je na svobodo govora, ki mu je niso vzeli ne generali JLA ne Milošević… Komu vse so jo kratili, ko je predsedoval slovenskim komunistom, seveda ni povedal. Je pa dejal, da se bo oglasil vsakič, ko bo mislil, da se v slovensko družbo vračajo metode, navade in politične prakse, ki so bile značilne za tisti nekdanji čas in družbo, ki smo jo zapustili, ker ni bila odprta in demokratična, ker ni dopuščala svobode za vse. »Med ljudi se je marsikje zalezel strah. Bojijo se za službe, za posle, bojijo se politike in negotovosti, ki jo povzroča,« je strašil v govoru, ki je bil nadaljevanje zadnjega posveta Foruma 21, na katerem so sklenili, da se vse bolj posega v svobodo, pri čemer pa je nekdanji predsednik še zlasti dal v ospredje poseganje v načelo delitve oblasti, sodstvo in kazensko pravo. Kučan je z napadom na vlado zaradi preiskave v Sovi vnovič odprl ideološko fronto s premierjem Janezom Janšo. Slednji mu je odgovoril, da je »njegova udba ljudi zapirala, jih izročala vojaškim sodiščem in prisluškovala, skratka uporabljala metode totalitarnega režima«. Za Kučana se zdi, da se poskuša spet politično aktivirati, potem ko je leta 2004 z ustanovitvijo Foruma 21, v katerem se je zbral cvet slovenskih turbokapitalistov, svoji nomenklaturi naredil medvedjo uslugo in odločilno prispeval k njenemu porazu na volitvah. Potem ko je pred meseci po razpadu LDS zanihala podpora političnim strankam na javnomnenjskih lestvicah, ko je Pahorjeva SD prehitela vladajočo SDS, so postali nekateri zelo nervozni in bi najraje pod krinko izrednih razmer predčasno vrgli Janševo vlado z oblasti. Toda vprašanje je, ali se jim bo ta račun izšel ali pa se jim bo Kučanovo vmešavanje v dnevnopolitične spopade vrnilo kot bumerang. Samo strašiti s tem, kako naj bi bilo ljudi čedalje bolj strah, ne bo dovolj za vnovični prevzem oblasti. Strah je namreč votel, okoli pa ga nič ni.

SILVESTER ŠURLA

V Brestanici prireditev ob dnevu izgnancev

STA/J.A., Sob 09.06.2007, 15:43

Ljubelj - Nekdanji taboriščniki, njihovi sorodniki, borci in ostali, ki so se želeli pokloniti spominu na žrtve nacizma in fašizma, so se danes zbrali v spominskem parku pod Ljubeljem, kjer je bila v času druge svetovne vojne podružnica nemškega koncentracijskega taborišča Mauthausen. “Tu smo zato, da se grozote druge svetovne vojne ne bi nikdar več ponovile,” jih je nagovoril tržiški župan Borut Sajovic, ki meni, da se iz zgodovine doslej nismo naučili dovolj, saj se nasilje in vojne še vedno ponavljajo.

“Kdo je bil napadalec in kdo okupator?”

“Ni naša naloga, da se pri vsaki najdbi kosti spremo, ampak da spoštujemo žrtve in zgodovino,” je opozoril Sajovic in pojasnil, da vojna niso zmagovalci in poraženci, pač pa opustošenje, mrtvi, ranjeni in sirote. “Naša naloga pa je, da jasno in glasno poudarimo dejstva. Ve se namreč, kdo je bil napadalec, kdo okupator, kdo je bil za žico in kdo je bil osvoboditelj,” je še poudaril tržiški župan in požel aplavz zbranih. Ocenil je, da je sedanji trenutek v slovenski politiki, ko “skubimo Sovo in preimenujemo letališča”, slabo porabljen.

Na 62. obletnici več ljudi kot zadnja leta

62. obletnica osvoboditve ljubeljske podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen je na žalno komemoracijo pritegnila več ljudi kot zadnja leta. Na slovesnost so prišli še živeči interniranci različnih koncentracijskih taborišč, med njimi pa je bil tudi eden izmed dveh še živečih internirancev ljubeljskega taborišča iz bivše Jugoslavije Franc Vidmar. Jugoslovani so namreč predstavljali manjšino internirancev v ljubeljski podružnici, kamorso Nemci iz Mauthausna preselili številne Francoze, Italijane, Poljake, Čehe in Ruse, da bi zgradili ljubeljski predor.

Slovesnosti so se zato udeležile tudi delegacije iz vseh držav, katerih državljani so kot politični zaporniki na slovenski ali avstrijski strani Ljubelja gradili predor. Predstavniki francoske delegacije so poudarili: “Naš kontinent je danes videti pomirjeni. Mi pa vemo, kako malo je potrebno, da se mir zruši in koliko človečnosti je potrebno za demokracijo in svobodo”. Zato današnja slovesnost ni bila le komemoracija ampak tudi zastavitev svobode, človečnosti in, če bo potrebno, tudi boja.

Italijanska in avstrijska podpora antifašizmu

Italijanska delegacija je poudarila, da so številni taboriščniki in borci v drugi svetovni vojni žrtvovali svoje življenje, da se dogodki iz tega obdobja ne bi ponovili nikdar več. Vendar so danes v svetu še vedno prisotni nasilje in vojne: “Zato še vedno kličemo: smrt vsem fašizmom, svoboda narodu.” Pozivu je pridružila tudi podpredsednica avstrijskega zveznega sveta Anna Elisabeth Haselbach, ki je poudarila: “Nikoli več ponižanja, rasizma, nasilja in vojne”.

Zastopniki internirancev posameznih koncentracijskih taborišč in predstavniki borčevskih organizacij, ki so s svojimi prapori opozorili na pomen svobode in povezanosti evropskih narodov, so položili vence v monumentalno areno z okostnjakom in napisom J’accuse - Obtožujem. Ta je bil postavljen v spomin in opomin na več tisoč trpečih in več sto umrlih v ljubeljskem taborišču ter na ostale grozote, ki so bile storjene v drugi svetovni vojni.

V Brestanici prireditev ob dnevu izgnancev

Društvo izgnancev Slovenije bo imelo danes pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici pri Krškem ob gradu Rajhenburg osrednjo slovesnost ob dnevu izgnancev, 62. obletnici vrnitve iz izgnanstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Predsednica društva Ivica Žnidaršič je povedala, da na tokratnem srečanju pričakujejo okrog 5000 udeležencev. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karl Erjavec, srečanja pa naj bi se udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Prireditve se bodo udeležili izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja, navajajo v omenjenem društvu. V izgon iz brestaniškega zbirnega centra je po podatkih društva odšlo več kot 63.000 Slovencev. Letos mineva 66 let od izgnanstva ter 62 let od vrnitve izgnancev in beguncev.

Po podatkih Društva izgnancev Slovenije je bilo iz zbirnega centra v Brestanici, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, 45.000 ljudi izgnanih v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7500 v Srbijo, okrog 17.000 Slovencev pa naj bi pred izgonom pobegnilo.

Ma.K./STA, Sob 09.06.2007, 09:28

Ilirska Bistrica - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pripravlja danes v okviru prizadevanj za ohranitev neokrnjene narave Volovje reberi pohod na to območje, kjer je načrtovana postavitev vetrnih elektrarn. Pohodnike bodo spremljali ornitologi, strokovnjaki za botaniko, metulje in velike zveri ter poznavalci problematike vetrnih elektrarn in problemov v zvezi z umeščanjem v prostor.

V DOPPS so se za pohod na Volovjo reber odločili zato, ker menijo, da sodi ta med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, gre za območje izjemne krajinske lepote z obsežnimi suhimi travišči, z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Območje je del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji.

Sicer pa to ni prvi pohod na območje, kjer naj bi postavili vetrne elektrarne. Aprila sta pohod na Volovjo reber pripravila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in Mountain Wilderness Slovenije, kjer menijo, da sodi Volovja reber med najdragocenejša območja ohranjene narave pri nas.

Cerklje na Gorenjskem - Slovensko-hrvaška zgodovinska komisija je po dveh letih dela uspela pripraviti poročili o odnosih med Slovenci in Hrvati od leta 1848 do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Kot sta po današnjem zasedanju komisije na Gradu Strmol povedala sopredsedujoča komisiji, Janko Prunk in Petar Strčić, so slovenski in hrvaški zgodovinarji pripravili vsak svoje poročilo, ki bi po redakciji lahko bili objavljeni v skupni knjigi konec septembra.

Po besedah Prunka bo knjiga pomenila “soočenje dveh pogledov”, napisana pa bo znanstveno. “Zato bo imela malo večjo težo kot razne amaterske knjige in amaterski zemljevidi, ki zdaj izhajajo,” je dejal.

“Slovensko-hrvaški odnosi so bili pretežno odnosi sodelovanja”

Prunk je pri tem poudaril, da so bili slovensko-hrvaški odnosi v 150 letih, ki so jih preučevali, “pretežno odnosi sodelovanja in dobrih odnosov”. “Komplicirajo se odnosi po letu 1991. Teh 15 let bi bilo treba preučiti,” je dejal in se strinjal s Strčićem, da bi bilo dobro, če bi komisija delo nadaljevala. Strčić je namreč slovenski strani uradno predlagal, da bi komisija, ki se ji je mandat po dveh letih iztekel konec maja, delo podaljšala, tako da bi lahko obdelali še nekatere podrobnosti. “Od kartografije skozi zgodovino,” da bi dobili prikaz mejnih vprašanj, “do glagolice”, je dejal.

Na novinarsko vprašanje glede morebitnih razlik pri ugotovitvah slovenskih in hrvaških zgodovinarjev glede poteka slovensko-hrvaške meje, je Strčić izpostavil, da je treba pri vprašanju meje “razlikovati aktualno politiko, preteklost in zgodovino”. “Mi se ukvarjamo z zgodovino, sedanje meje pa so aktualna politika,” je dejal.

Prunk: Meja na na 85 odstotkih je bila zelo jasna

Prunk pa je pojasnil, da se komisija ni veliko ukvarjala s vprašanjem meje, saj v obdobju, ki so ga preučevali, “meja med Slovenci in Hrvati ni bila nikoli velik problem”. “Meja na 85 odstotkih je bila zelo jasna”. Do Istre je “bila to meja med slovenskimi pokrajinami v Avstriji in Banovino Hrvaško”. “V Istri pa med Slovenci in Hrvati ni bilo nikoli meje in zato imamo probleme do danes,” je dejal Prunk. Po njegovih besedah sta se za mejo v Istri med drugo svetovno vojno “zmenila dva lokalna partizanska komisarja, nato pa sta komunistična režima v Sloveniji in Hrvaškem to enostavno sprejela”. “In tam je ta meja, kjer je bila leta 1991,” je dejal Prunk ter dodal, da Slovenija mejo, kakršna je bila 25. junija 1991, sprejema, kar je v skladu tako s sklepi Badinterjeve komisije kot tudi brionske izjave o izogibanju incidentov, ki sta jo sprejeli slovenska in hrvaška vlada na skupni seji leta 2005.

Bo objava poročil prispevala k umiritvi odnosov med državama?

Prunk in Strčić sta še izrazila pričakovanje, da bo objava poročil prispevala k umiritvi odnosov med državama. Pri tem sta izpostavila, da so kot zgodovinarji, ki izhajajo iz dejstev, težili k objektivnosti, tako da kljub nekaterim razlikam ni velikih razhajanj v njihovih pogledih na zgodovino. Prunk je pri tem kot najbolj očitno razliko izpostavil bolj razvite politične vsebine v hrvaškem zgodovinopisju, medtem ko je v slovenskem med drugim več poudarka na kulturnih vsebinah. “Kar bi želeli, je drugo, če se držimo znanosti, pa moramo približno enako ocenjevati dogajanje,” pa je dejal Strčić, ki je vodenje hrvaškega dela komisije prevzel pred dvema mesecema, potem ko je s položaja zaradi družinskih zadev odšel Dušan Bilandžić.

Komisijo ustanovili na pobudo slovenske strani

Komisijo sta slovenska in hrvaška vlada ustanovili v skladu z dogovorom premierov Janeza Janše in Iva Sanaderja na pobudo slovenske strani in po vzoru tistih, ki jih je imela Slovenija že z Italijo in Avstrijo. Da bi se izognili težavam, ki sta jih imeli ti komisiji, je slovensko-hrvaška komisija v poslovniku določila, da bodo slovenski in hrvaški zgodovinarji pripravili vsak svoje poročilo. Namen poročila 14-članske komisije, ki se je na ustanovnem zasedanju sestala 10. junija 2005 v Pulju, je osvetliti zgodovinska dejstva, ki bi lahko pripomogla k lažjemu reševanju odprtih vprašanj med državama. V poročilih so sicer dogajanje zgodovinsko prikazali v štirih časovnih sklopih: Habsburške monarhije, prve Jugoslavije, druge svetovne vojne in socialistične Jugoslavije.

Dvig temperature naj bi razširil kmetijstvo, ribištvo in turizem

STA/J.A., Ned 10.06.2007, 09:55

Oslo - Podnebne spremembe bodo imele po napovedih strokovnjakov za Zemljo katastrofalne posledice, vendar pa bodo na nekatere predele planeta vplivale pozitivno, so na okoljski konferenci v norveškem mestu Tromsoe povedali okoljski strokovnjaki. Z dvigom globalne temperature naj bi pridobile predvsem bogatejše severne države, medtem ko bo revnejši jug deležen bolj negativnih posledic.

Zaradi dviga globalne temperature se bo kmetijstvo v severnejših predelih sveta razširilo, saj se bo podaljšala kmetijska sezona. “Na območjih kot sta severna Sibirija in sever Kanade bo lažje pridelovati hrano,” je povedal avtor poročila o topljenju ledu in snega, ki ga je okoljski program Združenih narodov (UNEP) objavil ta teden, Paal Prestrud. “Pogoji za kmetijstvo se bodo s povečanjem števila dni s povprečno temperaturo nad pet stopinj Celzija znatno izboljšali,” je dodal.

Prav tako naj bi se v severnih državah razširil obseg ribištva. Slaniki, tune in sardele se namreč po besedah direktorja Norveškega polarnega inštituta Jann-Guannarja Wintherja selijo v bolj severne predele Atlantskega oceana. Podobne premike pa je moč pričakovati tudi pri polenovkah. Tudi gozdarstvo se bi lahko razširilo, je menil Winther, saj bi višje temperature pomenile rast dreves na višjih nadmorskih višinah.

Razcvet turizma na severu

Medtem bi lahko v bolj severnih državah Evrope vzcvetel turizem, saj bi tradicionalne turistične destinacije, kot sta Španija in Grčija, za turiste postale prevroče. Kraji v severnih delih Finske, Švedske in Norveške pa bi lahko, ob vedno bolj zelenih Alpah in Pirenejih, postali pomembni smučarski centri. Ob dvigu globalne temperature bi lahko pridobili britanski vinarji, medtem ko bi vino tradicionalnih francoskih vinogradniških pokrajin izgubilo na kakovosti.

Sicer pa bi taljenje ledu v severnih morjih lahko povzročilo tudi povečani ladijski promet v teh vodah. Število dni, primernih za plovbo, naj bi se po navedbah strokovnjakov iz sedanjih 30 do konca stoletja povečalo na 120 do 140. Morda največja pridobitev za severne države pa bi lahko postala večja dostopnost do naftnih in plinskih polj Arktike.

Manjšina bi se veselila, če bi vse table postavili takoj

Ljubljana, Celovec, Dunaj – Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se odzvali na besede avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki je v sredo v zveznem parlamentu na Dunaju izrazil upanje, da bo glede dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem do konca junija na vrsti »širši pogovor« in da bo do poletnih zasedanj parlamenta pripravljen tudi predlog za razpravo. Podvomil pa je o razširitveni klavzuli, ki bi določenemu delu prebivalstva omogočila dodatno zahtevo po postavitvi dvojezičnih topografskih napisov. Na kanclerjevo napoved so se že oglasili tudi predstavniki nekaterih avstrijskih političnih strank.

Predsedniki treh organizacij – Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) – verjamejo, da bo Gusenbauer res pripravil predlog rešitve vprašanja dvojezične topografije in računajo na začetek pogovorov še pred poletjem. Vsi dopuščajo možnost, da je mogoča tudi rešitev brez razširitvene klavzule, seveda če bo predlaganih neprimerno več dvojezičnih tabel kakor lani.

Predsednik SKS Bernard Sadovnik je dejal, da na te stvari ne gleda tako ozko, saj je zvezni kancler nakazal možnost rešitve, s katero bi se izognili problematiki razširitvene klavzule. »Tudi nam je v pogovorih nakazal več možnosti: ena je, da se dogovorimo za dokončen seznam tabel. Manjšina bi se veselila, če bi table postavili takoj.« Sadovnik računa, da bo število tabel zagotovo večje kakor lani: »Številke 141 [dvojezičnih tabel] brez odprtostne klavzule si ne morem predstavljati.« Po njegovem mnenju socialdemokratska stranka ne more predstaviti slabšega predloga od zadnjega, ki ga je zavrnila prav zato, ker je bila prepričana, da je preslab.

Sadovnik po pogovorih s predstavniki koalicijske ljudske stranke na Dunaju upa, da bodo vprašanje dvojezične topografije rešili do konca poletja. »Mislim, da je v interesu vseh na Koroškem, da tega vprašanja ne bo več v volilnem boju. Sem optimist, a vsi vemo, da se lahko zatakne prav v finalu. V tem trenutku je pomembno, da vlada preverja vse možnosti.« Misli, da kanclerjeve izjave niso negativne, saj »utegne pomeniti, da lahko takoj najdemo rešitev«.

Predsednik ZSO Marjan Sturm je kanclerja razumel tako, da je treba najti »novo obliko z isto ali s podobno vsebino«. Meni, da je treba počakati, kakšen predlog bo dal na mizo, češ da je zdaj še prezgodaj za dokončne izjave. Sturm ima informacijo, da bo kanclerjev konkreten predlog znan v drugi polovici junija. Do tedaj naj bi bila pripravljena tudi nova različica klavzule, pravi.

Predsednik NSKS Matevž Grilc pa je dejal: »Edini izdelani predlog je predlog koroških Slovencev in vseh slovenskih organizacij. Seveda je mogoča tudi rešitev brez razširitvene klavzule. Če upoštevamo odločbe ustavnega sodišča, je treba dvojezično označiti približno 300 krajev in zaselkov. V tem primeru se lahko odpovemo klavzuli. Nihče pa od nas ne more zahtevati, da se odpovemo odločbam ustavnega sodišča. In če je naš predlog razširitvena klavzula, potem je to kompromisni predlog; klavzula nam omogoča, da v nekem obdobju uveljavimo tisto, kar zahteva ustavno sodišče. Od tega ne bom odstopil.«

Kakor pravi Grilc, bo Gusenbauer očitno do konca junija pripravil predlog. Dvomi pa, da bo mogoče zadevo zakonsko urediti še pred poletjem. Sodeč po včerajšnih izjavah, bi moral dati vsaj en predlog, o katerem bi se lahko pogovarjali. »Pripravljeni smo na pogovor in kompromis, ne moremo pa odstopiti od odločb ustavnega sodišča,« je zatrdil predsednik NSKS.

Od ostrega nasprotovanja do pritrjevanja

Čeprav je Gusenbauer napovedal, da bo osnutek prišel v parlamentarno razpravo šele po »širšem posvetu«, je koroški deželni glavar Jörg Haider v včerajšnji izdaji dnevnika »Österreich« že zahteval, da se število krajev z dvojezičnimi napisi v primerjavi s številom, ki ga določa zakon iz leta 1976, ne sme povišati. Če bi torej z ustavnim zakonom zagotovili, da bo imelo tako kot doslej samo 91 krajev dvojezične napise, tudi ugotavljanje manjšine ne bi bilo potrebno, je dejal Haider. Koroški Slovenci naj bi v zameno za pristanek na takšno rešitev dobili finančno podporo za kulturo.

Predsednik koroške ljudske stranke Josef Martinz je obnovil zahtevo svoje stranke po kompromisu s 141 dvojezičnimi napisi. Predlog kanclerja Alfreda Gusenbauerja (SPÖ), ki domnevno vsebuje 173 dvojezičnih tabel, je »daleč proč« od konsenzualne rešitve iz lanskega leta, je še menil Martinz. Pristavil je še, da ljudska stranka na avstrijskem Koroškem vztraja pri ustavnopravni rešitvi in brez t. i. razširitvene klavzule.
Svobodnjaška stranka na Koroškem (FPÖ) je ponovila zahtevo po preštevanju slovenske manjšine.

Drugače misli socialdemokratska poslanka v državnem zboru na Dunaju, Korošica Melitta Trunk. Kanclerjeva napoved je po njenem mnenju »nova oblika odprtega dialoga in odprt pristop«. Tudi njegova razlaga razširitvene klavzule, namreč kdo od nje odstopa, je po njenem mnenju razveseljiva. Zadovoljna je, da je jasno povedal, da nihče – torej tudi koroški deželni glavar Haider – nima pravice do veta.