Na Ljubelju spomin na grozote 2. svetovne vojne
V Brestanici prireditev ob dnevu izgnancev
STA/J.A., Sob 09.06.2007, 15:43
Ljubelj - Nekdanji taboriščniki, njihovi sorodniki, borci in ostali, ki so se želeli pokloniti spominu na žrtve nacizma in fašizma, so se danes zbrali v spominskem parku pod Ljubeljem, kjer je bila v času druge svetovne vojne podružnica nemškega koncentracijskega taborišča Mauthausen. “Tu smo zato, da se grozote druge svetovne vojne ne bi nikdar več ponovile,” jih je nagovoril tržiški župan Borut Sajovic, ki meni, da se iz zgodovine doslej nismo naučili dovolj, saj se nasilje in vojne še vedno ponavljajo.
“Kdo je bil napadalec in kdo okupator?”
“Ni naša naloga, da se pri vsaki najdbi kosti spremo, ampak da spoštujemo žrtve in zgodovino,” je opozoril Sajovic in pojasnil, da vojna niso zmagovalci in poraženci, pač pa opustošenje, mrtvi, ranjeni in sirote. “Naša naloga pa je, da jasno in glasno poudarimo dejstva. Ve se namreč, kdo je bil napadalec, kdo okupator, kdo je bil za žico in kdo je bil osvoboditelj,” je še poudaril tržiški župan in požel aplavz zbranih. Ocenil je, da je sedanji trenutek v slovenski politiki, ko “skubimo Sovo in preimenujemo letališča”, slabo porabljen.
Na 62. obletnici več ljudi kot zadnja leta
62. obletnica osvoboditve ljubeljske podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen je na žalno komemoracijo pritegnila več ljudi kot zadnja leta. Na slovesnost so prišli še živeči interniranci različnih koncentracijskih taborišč, med njimi pa je bil tudi eden izmed dveh še živečih internirancev ljubeljskega taborišča iz bivše Jugoslavije Franc Vidmar. Jugoslovani so namreč predstavljali manjšino internirancev v ljubeljski podružnici, kamorso Nemci iz Mauthausna preselili številne Francoze, Italijane, Poljake, Čehe in Ruse, da bi zgradili ljubeljski predor.
Slovesnosti so se zato udeležile tudi delegacije iz vseh držav, katerih državljani so kot politični zaporniki na slovenski ali avstrijski strani Ljubelja gradili predor. Predstavniki francoske delegacije so poudarili: “Naš kontinent je danes videti pomirjeni. Mi pa vemo, kako malo je potrebno, da se mir zruši in koliko človečnosti je potrebno za demokracijo in svobodo”. Zato današnja slovesnost ni bila le komemoracija ampak tudi zastavitev svobode, človečnosti in, če bo potrebno, tudi boja.
Italijanska in avstrijska podpora antifašizmu
Italijanska delegacija je poudarila, da so številni taboriščniki in borci v drugi svetovni vojni žrtvovali svoje življenje, da se dogodki iz tega obdobja ne bi ponovili nikdar več. Vendar so danes v svetu še vedno prisotni nasilje in vojne: “Zato še vedno kličemo: smrt vsem fašizmom, svoboda narodu.” Pozivu je pridružila tudi podpredsednica avstrijskega zveznega sveta Anna Elisabeth Haselbach, ki je poudarila: “Nikoli več ponižanja, rasizma, nasilja in vojne”.
Zastopniki internirancev posameznih koncentracijskih taborišč in predstavniki borčevskih organizacij, ki so s svojimi prapori opozorili na pomen svobode in povezanosti evropskih narodov, so položili vence v monumentalno areno z okostnjakom in napisom J’accuse - Obtožujem. Ta je bil postavljen v spomin in opomin na več tisoč trpečih in več sto umrlih v ljubeljskem taborišču ter na ostale grozote, ki so bile storjene v drugi svetovni vojni.
V Brestanici prireditev ob dnevu izgnancev
Društvo izgnancev Slovenije bo imelo danes pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici pri Krškem ob gradu Rajhenburg osrednjo slovesnost ob dnevu izgnancev, 62. obletnici vrnitve iz izgnanstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Predsednica društva Ivica Žnidaršič je povedala, da na tokratnem srečanju pričakujejo okrog 5000 udeležencev. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karl Erjavec, srečanja pa naj bi se udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
Prireditve se bodo udeležili izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja, navajajo v omenjenem društvu. V izgon iz brestaniškega zbirnega centra je po podatkih društva odšlo več kot 63.000 Slovencev. Letos mineva 66 let od izgnanstva ter 62 let od vrnitve izgnancev in beguncev.
Po podatkih Društva izgnancev Slovenije je bilo iz zbirnega centra v Brestanici, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, 45.000 ljudi izgnanih v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7500 v Srbijo, okrog 17.000 Slovencev pa naj bi pred izgonom pobegnilo.